leva (130)

1. 1. lẹ̑va, f. eine kaminartige, mit dem Rauchfang in Verbindung stehende Mauernische oder ein solcher kleiner Herd im Zimmer, meist neben der Thüre, gegenüber dem Ofen, wo Spanhölzer verbrannt werden, das Zimmer zu erleuchten, eine Art Wandleuchtofen, (die "Leuchte") Mur., Cig., Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.), Valj. (Rad), Gor.; — v levo zakuriti, C.; zakuriti s trskami na levi, Zv.; — der Kamin, Mur., Cig., Jan.
2. 2. lẹ́va, f. neki majhen ptič, C., prim. levica 3).
3. lẹváča, f. 1) die linke Hand, C., Z., vzhŠt.; — 2) die Linkhändige, C., vzhŠt.
4. 1. lẹvák, m. der Linkhand, Guts.- Cig., Mur., Met.- M., ogr.- C., vzhŠt.
5. 2. lẹvák, m. der Trichter, C.
6. lẹvákinja, f. die Linkhändige, Mur.
7. lẹ́vanəc, m. levanci, neka jed: iz koruzne moke in mleka se naredi sok ter vlije v mast, na nje pridejo še jabolka ali kaj tacega, vzhŠt.
8. lẹvárnica, f. = livarnica, Jan. (H.).
9. bolẹ́vanje, n. das Kränkeln, M.
10. bolẹ́vati, -am, vb. impf. öfters krank sein, an einer Störung der Gesundheit leiden, Mik., Levst. (Pril.).
11. dolẹ́vati, -am, vb. impf. = dolivati, Štrek.
12. doplẹ́vati, -am, vb. impf. ad dopleti; in der Beendigung des Jätens begriffen sein.
13. frfolẹ́vati, -am, vb. impf. zu flattern pflegen, flattern, Let., Zora.
14. gostolẹ́vati, -am, vb. impf. zu zwitschern, zu schlagen pflegen, Jan., C.; Po nebu ptice letajo, Preljubo gostolevajo, Npes.-K.; lastovica veselo gostoleva v sinjem zraku, Zv.
15. hlẹ̑var, -rja, m. der Stallknecht, Cig., Jan.; Aj hlevar mlad, to nič ne de, Npes.-K.
16. hlẹ̑varica, f. die Stallmagd, Valj. (Rad).
17. hlẹvarína, f. = hlevščina, Cig.
18. izlẹ́vati, -am, vb. impf. = izlivati, Mik.
19. izplẹ́vanje, n. das Ausjäten, M.
20. izplẹ́vati, -am, vb. impf. ad izpleti; ausjäten; ljuljko i., Trub.
21. izpodmlẹ́vati, -am, vb. impf. ad izpodmleti = izpodmilati, Z.; voda zid izpodmleva, Levst. (Cest.); — tla pod nogami komu i., DSv.
22. mədlẹ́vati, -am, vb. impf. 1) sich abhärmen: v žalosti mi srce medleva, Str.; — schmachten, Jan.; — 2) hager werden, Jarn.
23. molẹ́vati, -am, vb. impf. zu beten pflegen, Dolenji Zemon ( Notr.)- Erj. (Torb.).
24. nalẹvák, m. der Trichter, Danj.- Mik.
25. obẹlẹ́vati, -am, vb. impf. ad obeleti; weiß werden: falb werden (o setvi), C.; pustinja je obelevala in ozelenevala, Glas.
26. oblẹ́vati, -am, vb. impf. = oblivati, ogr.- Valj. (Rad).
27. obolẹ́vati, -am, vb. impf. ad oboleti; erkranken: znal je coprati, da so zdravi ljudje obolevali, bolni umirali, Jurč.
28. obštrlẹ́vati, -am, vb. impf. umragen, Cig.
29. odebelẹ́vati, -am, vb. impf. ad odebeleti; allmählich dick werden, Z., Vrt.
30. odolẹ́vati, -am, vb. impf. ad odoleti; gewachsen sein, o. komu (čemu), Cig. (T.); — prim. odoleti.
31. oklẹ́vanje, n. = obotavljanje, LjZv.; — prim. oklevati.
32. oklẹ́vati, -am, vb. impf. = obotavljati se, nk.; — hs.
33. omədlẹ́vanje, n. 1) das Ohnmächtigwerden; — 2) das heftige, schmachtende Verlangen.
34. omədlẹ́vati, -am, vb. impf. ad omedleti; 1) (wiederholt) ohnmächtig werden; — verschmachten: od žeje o., Z.; od žalosti o., Jsvkr.; — 2) schmachtend o. heftig nach etwas verlangen; o. na kaj, Ip.- Mik., Tolm.- Erj. (Torb.), Dol., jvzhŠt.; o. za čim, BlKr.; za večnim žitkom o., ogr.- Valj. (Rad); kdor ima, nagniva (= pije), kdor nima, omedleva, Kras- Erj. (Torb.).
35. omendlẹ́vati, -am, vb. impf. ( nam. omedlevati) = prežati pri kakem piru, ženitvi ali pri kaki pojedini, Malhinje pri Devinu- Erj. (Torb.).
36. oplẹ́vati, -am, vb. impf. ad opleti; um-, bejäten.
37. plẹ́va, f. 1) der Samenbalg des Getreidekernes; — der Kelchbalg; — nav. pl. pleve, die Spreu; veter pleve odnaša; zrnje ločiti od plev; — 2) die Schote, C.; — 3) (očesna) p., das Augenlid, Habd.- Mik.
38. plẹváč, m. der Jäter, Habd.- Mik., Valj. (Rad).
39. plẹváča, f. die Jäthaue, Habd.- Mik., Jan., C.
40. plẹvačı̑ca, f. die Jäterin, Mik.
41. plevȃk, -vkà, adj. = plevek, Polj.
42. plẹ́vast, adj. spreuartig, Mur., Cig.; — voll Spreu, Mur.
43. pobolẹ́vati, -am, vb. impf. ad poboleti; 1) öfters ein wenig schmerzen, Cig.; — 2) nachschmerzen, Cig.
44. podmlẹ́vati, -am, vb. impf. ad podmleti, Z.
45. pomədlẹ́vati, -am, vb. impf. ad pomedleti; abmagern, M.
46. pomlẹ́vati, -am, vb. impf. ad pomleti; nachmahlen, Z.
47. povelẹ́vati, -am, vb. impf. ad poveleti; Befehle ertheilen, befehligen: p. komu, Mur.
48. poželẹ́vati, -am, vb. impf. ad poželeti; wünschen, verlangen, begehren, Cig. (T.), Zora.
49. prebolẹ́vanje, n. das Genesen, die Reconvalescenz, M. Navr. (Let.).
50. prebolẹ́vati, -am, vb. impf. ad preboleti, Z.
51. prebolẹ́vavəc, -vca, m. der Reconvalescent.
52. premlẹ́vati, -am, vb. impf. ad premleti; 1) durchmahlen; — p. kako reč, etwas immer im Munde führen, eine Sache wiederholt behandeln; — p. se, hin und her wetzen: otroci se po klopeh premlevajo, Rib.; — 2) ummahlen, nachmahlen, Z.
53. prepelẹ́vati, -am, vb. impf. = prepelovati, Jan. (H.).
54. prežvrgolẹ́vati, -am, vb. impf. ad prežvrgoleti, Cig.
55. razbolẹ́vati se, -am se, vb. impf. ad razboleti se, Cig.
56. 1. šlẹ́va, f. der Speichel, der Geifer, C., Z.; — prim. it. saliva, Štrek. (Let.).
57. 2. šlẹ́va, f. 1) ein feiger, charakterschwacher, widerstandsloser Mensch, die Memme; — 2) eine dumme, tölpelhafte Person, Cig., Jan., M., Jurč., BlKr.- Let.; — ( prim. švabsko- nem. schlew, schlewig, lau, kraftlos, matt, Levst. [Rok.]?).
58. 3. šlẹ́va, f. einer, der sich nie satt trinken kann, Štrek.; — pogl. žleva.
59. šlẹváč, m. = 2. šleva 2), neumen človek, Bes.
60. šlẹváriti, -ȃrim, vb. impf. = šlevasto (träg) govoriti ali delati, Zora.
61. 1. šlẹ́vast, adj. voll Geifer, mit Speichel um den Mund, Mur., Idrija.
62. 2. šlẹ́vast, adj. 1) feig, träg, C.; š. k dobremu, C.; — 2) blödsinnig, schwachsinnig, Cig.
63. velẹ̑va, f. der Befehl, die Verfügung, Jan., C.
64. velẹ́vanje, n. das Befehlen, das Heißen.
65. velẹ́vati, -am, vb. impf. befehlen, heißen; stori, kar ti velevam, Rog.- Valj. (Rad); drugim dobro delati nam veleva, Ravn.- Valj. (Rad); Horaci dulce et utile veleva, Preš.; Svet' Gregor veleva Kožuhe kupit', Npes.-K.
66. velevážən, -žna, adj. sehr wichtig, nk.
67. zadolẹ́vati, -am, vb. impf. ad zadoleti; gewachsen sein, entsprechen, genügen: ne zadolevam hrušek pobirati, ich kann nicht genug schnell Birnen aufklauben, ogr.- C.
68. zadovolẹ́vati, -am, vb. impf. ad zadovoleti, Navr. (Spom.); (zadovoljevati, Cig.).
69. zaželẹ́vati, -am, vb. impf. ad zaželeti, Jan.
70. zbolẹ́vati, -am, vb. impf. ad zboleti; zu erkranken pflegen, M., Z., Žnid.
71. zlẹ́vanje, n. das Gießen: z. sveč, ogr.- Valj. (Rad).
72. zlẹ́vanka, f. eine Art Kuchen aus Weizen, Heiden oder Kukuruzmehl ("Tomerl"), C., vzhŠt.; zlevanke ali močniki, Pjk. (Črt.).
73. zmədlẹ́vati, -am, vb. impf. ad zmedleti, M.
74. žlẹ́va, f. der Säufer, der Schlemmer, Jan., Dol.
75. žlẹ́vati, -am, vb. impf. = žleviti 1), saufen, Dol.
76. žvrgolẹ́vati, -am, vb. impf. zu zwitschern pflegen, nk.
77. bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bı̑ł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.- M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.- Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.- Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. ( prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.- Valj. [Rad]).
78. čè, conj. 1) v pogojnih stavkih: wenn; če ni druzega, ko to, ni se nam treba bati, wenn es (wirklich) nichts Aergeres ist, als dies, so brauchen wir nichts zu fürchten; če bo dež jutri, ne pojdemo na semenj; če bi bil moral koga srečati v gozdu, umeknil se je, Erj. (Izb. sp.); — pos. pred imperativom: če nečeš, pa pusti; če imaš, daj; — če ne, wo nicht, sonst; stori, kar ti velevam, če ne, bo druga pela, thue, was ich dir befehle, sonst werde ich andere Saiten aufziehen; — poleg komparativa: je; če sem se bolj branil, bolj je v mene silil; "če dalje" poleg komparativa = immer: če dalje bolj, immer mehr; če dalje vekši šum, Krelj; — če bi (v odvisnih pogojnih stavkih): oče so rekli, če bi hoteli zdaj priti, da bi zdaj lehko prišli (neodvisno: če hočete zdaj priti, zdaj lehko pridete); prim. Mik. (V. Gr. IV. 811.); (v irealnih pogojnih stavkih): če bi živine ne drli, ljudje ne mrli, svet bi podrli, C.; — če tudi, če prav, če ravno (v koncesivnih stavkih) = dasi, wenn auch, obwohl; če si ravno, Cig., C.; če prem, Prip.- Mik.; — 2) (v indirektnem vprašanju): ob; poglej, če je že prišel hlapec; ne vem, če bi znal pravo pogoditi; razmišljevanje, če morebiti barju povodnji prete, Levst. (Močv.).
79. dognáti, -žénem, vb. pf. 1) treibend gelangen, erreichen; počasi sem gnal živinče, pa ga nisem mogel do hleva dognati; — visoko jo dognati, es hoch bringen, Cig.; do vrha d., auf die Spitze treiben, M.; — 2) zum Abschluss bringen: pravdo d., den Process durchführen, Cig.; vollenden, ausführen; d. velike reči, C.; — ausmachen: reč je dognana, die Sache ist entschieden, Cig.; ni še dognano, es ist noch nicht ausgemacht, Mur., Cig., Jan., nk.; ergründen, C.
80. dolẹ̀v, -lẹ́va, m. = doliv, die Fülle, Danj.- Mik.; der Füllwein (= polnež), SlGor.- C.
81. gospodárnost, f. die Haushältigkeit, die Kunst gut zu wirtschaften, die Oekonomie, Cig., Jan., Slom.; to veleva g., das verlangt die Rücksicht auf die Oekonomie, Levst. (Cest.); z umno gospodarnostjo imetek pomnožiti, Slovan.
82. hȃjc, interj. tako se veleva volu, kadar naj gre na levo, k sebi, C., Gor.; — prim. ajs.
83. halǫ́za, f. das Gestrüpp, C.; dichtes Unkraut: taka haloza je že v vinogradu, da bo treba kmalu podplevati, jvzhŠt.
84. hò, interj. ho! (izraža največ začudbo); tudi: ho ho! — s tem klicem tudi veleva voznik konju na levo, vzhŠt., ali, da naj obstoji, Levst. (Rok.).
85. hòt, interj. tako se veleva konju na desno, BlKr., ali naravnost, jvzhŠt., Levst. (Zb. sp.).
86. hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, ( pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.- Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.- C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.
87. izkídati, -kı̑dam, vb. pf. 1) ausschaufeln: i. blato, Cig.; i. sneg, Z.; i. gnoj, ausmisten; izkidala sem (iz hleva), ich habe den Stall ausgemistet; — 2) i. se, sich forttrollen: izkidaj se, Z., jvzhŠt.; ali ni prav, da se kar najhitreje izkida izpred nas? Jurč.
88. izmodrováti, -ȗjem, vb. pf. ausklügeln, ergrübeln, Cig., M.; teorije i., Zora; ni zadovoleval s tem, kar je izmodroval sam, Navr. (Spom.); ergründen: celega neba zvezde i., Preš.; hotel sem moža izmodrovati, Glas.
89. izpláti, -pǫ́ljem, vb. pf. 1) ausschöpfen: Cig., Jan.; i. vodo iz jarka z lopato, ausschaufeln, Cig.; vodo iz čolna i., Z.; mošt i. iz kadi, Vrtov. (Vin.), jvzhŠt.; — durch Schöpfen leer machen: i. mlako, SlGor.; — 2) durch Schwingen reinigen, ausschwingen; i. oves, pšenico; pšenico s plevami i., = das Kind mit dem Bade ausgießen, Cig.
90. izpustíti, -ím, vb. pf. 1) hinauslassen, loslassen, freilassen, entlassen; i. živino iz hleva, ptiča iz kletke, človeka iz ječe; Noe izpusti krokarja, — nato izpusti goloba, Dalm.; i. iz učenstva, freisprechen, Cig.; iz službe i., aus dem Dienste entlassen, Levst. (Cest.); fahren lassen: vrv iz rok i.; žrebelj je izpustil, = ne drži več; vodo iz ribnika i., abfließen lassen; vino iz soda i., den Wein ausfließen lassen; — hervorbrechen lassen: žarke i., ausstrahlen, Cig.; svit se je izpustil, es graut, es tagt, C.; jok i., zu weinen anfangen, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) i. se, ausbrechen, ausfahren (von Ausschlägen), Cig.; nekaj se mu je izpustilo po obrazu, er hat im Gesichte einen Ausschlag bekommen, jvzhŠt.; — 3) i., auslassen, weglassen: i. besedo; vorüber gehen lassen; ne izpusti nobene veselice, er versäumt keine Unterhaltung.
91. kídati, kı̑dam, vb. impf. herauswerfen, aus dem Wege werfen, wegräumen; gnoj iz hleva, izpod živine k., ausmisten; pojdi kidat; sneg s ceste k., Schnee von der Straße wegschaufeln; — kopo k., einen Kohlenmeiler ausladen (ausstoßen), Cig.; — sveča (se) kida, die Kerze rinnt, Cig.
92. 2. láva, f. der Kamin, Cig., C.; — der Credenztisch, Pohl., Mur.; — prim. leva.
93. 1. lẹ̑v, m. 1) die Mause (bei Krebsen, Schlangen), Cig.; rak gre v l., der Krebs mietert, Dol.; — 2) die beim Mausen abgestreifte Haut, Mur.; kačji l., der Schlangenbalg, Dict., Mur., LjZv.; gosenični l., die Raupenhülse, Cig.; — tudi lẹ̀v, lẹ́va, Dol.
94. lẹ̑v, lẹ́va, adj. link; leva roka, leva stran, na levi, linkerseits; na levo, linkshin, links; v levo, linkshin, Cig.; — levi brat, der Stiefbruder, ogr.- C.
95. 2. lę́vəc, -vca, m. die Herbstlerche, die Waldlerche, C.; — prim. 3. levica, 2. leva.
96. 3. lę́vəc, -vca, m. der Luchs, C., Z.; ( dem. 3. lev?).
97. lína, f. das Dachfenster; ein Fenster, eine Lucke ohne Glasverschluss; bes. das Thurmfenster; slepe line, die blinden Fenster am Thurmdache, BlKr., Polj.; die Schießscharte, Z.; — ein Loch im Eise, C.; — die Oeffnung mit der Fallthür vor dem Sautrog, C.; — pl. line, das Fenster überhaupt, Dol.; Šla sta na ispe visoke Odperat line široke, Npes.-K.; Bratec pa zdaj v linah stoji, Npes.-K.; line zaluščiti, die Fenster zuschlagen, Pohl. (Km.); — line so tudi luknja, skozi katero se klaja iznad hleva meče v hlev, Nov.; — prim. stvn. hlina, lina, srvn. line, Balkon, Mik. (Et.).
98. lívanəc, -nca, m. nav. pl. livanci, neka jed, Bes.; nezgoščeno testo v pekev izlito, Trst. (Let.); — prim. levanci.
99. 2. lov, m. = 1. leva, 2. lava, Cig., C.
100. métati, mę́čem, vb. impf. 1) werfen; kamenje, puščice m.; — s kamenjem koga m., steinigen, Vrt.; — ogenj m., Feuer speien; iz sebe m., sich erbrechen; kri m., Blut ausbrechen; — ausbrechen: ovca, konj meče zobe, Cig.; — božje ali božjast ga meče, er hat die Fallsucht, er hat einen epileptischen Anfall; tudi samo: meče ga; — m. komu kaj na oči, Vorwürfe machen, C.; = m. v oči, Cig.; — bob v steno m. = tauben Ohren predigen; pšenico k plevam m. = das Kind mit dem Bade ausgießen, Cig.; — m. se, sich gegenseitig zu Boden zu werfen suchen, ringen; — 2) m. se, sich ergießen: potok se meče iz preduha črez steno, Glas.; — 3) m. se, in Samen schießen, Aehren ansetzen, C.

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani