leto (210)

1. lẹ́tọ, n. 1) der Sommer; po leti (letu), im Sommer, zur Sommerszeit; babje l., der Altweibersommer; der Nachsommer, Cig. (T.); — 2) das Jahr; leto je, kar —, ein Jahr ist verstrichen, seit —; leto izpolniti, ein Jahr zurücklegen; otročja leta, die Kinderjahre; moška l., das reife Alter; koliko let imaš? wie alt bist du? ima let polno klet = star je, Podkrnci- Erj. (Torb.); deset let mu je, er ist zehn Jahre alt, Cig.; enih let biti, gleichalterig sein: on je mojih let, er ist in meinem Alter; v najlepših letih, in den besten Jahren; v letih biti, betagt sein; v leta iti, altern, Jan.; še nima let, er ist noch minderjährig; v leta priti, großjährig werden, Jan., = k letom priti, Cig., Jan.; imeti leta, großjährig sein, Cig.; on je že iz let, er ist schon volljährig, Dol.; leta si kupiti, sich großjährig erklären lassen, Št.- C.; navadno leto, das gemeine Jahr; solnčno l., das Sonnenjahr; novo l., das Neujahr; ob novem letu, zu Neujahr; staro leto; na starega leta dan, am Sylvestertage; = na staro l., Navr. (Let.); sveto l., das kirchliche Jubeljahr, das Jubiläum; milostno l., das Gnadenjahr, Jan.; upravno l., das Verwaltungsjahr; društveno l., das Vereinsjahr; šolsko l., das Schuljahr; naborno l., das Stellungsjahr, DZ.; mlado l., das Frühjahr, C.; suho l., ein trockenes Jahr; slabo l., ein Missjahr, Cig.; lačno l., das Hungerjahr, Cig.; vojno l., das Kriegsjahr, DZ.; Skrbi in huda leta, More uboz'ga kmeta, Preš.; to leto, im Laufe dieses Jahres; prejšnje leto, prejšnjega leta, im verflossenen Jahre; letošnje, lansko l., im heurigen, vorigen Jahre; na leta, Jahre lang, Cig.; leto na leto, Jahr aus, Jahr ein; od leta do leta, von Jahr zu Jahr; k letu, nächstes Jahr, aufs Jahr; ob letu, jetzt über ein Jahr, nach Jahresfrist, Cig., Mik., Kr.; ker je že ob letu, weil schon der Jahrestag da ist, Trub.; črez leto dan, über ein Jahr, C., Vrt.; v letu dni, innerhalb eines Jahres, DZ.; leta dni, in einem Jahre, vzhŠt., ogr.- C.
2. letǫ́d, adv. = le-tod, tod-le, Cig., M.
3. lẹtogrȃd, m., nam. letni grad, das Sommerschloss, Jan.
4. lẹtokàz, -káza, m. das Chronogramm, h. t.- Cig. (T.).
5. lẹ̑toma, adv. jahrweise, Cig.
6. letopír, -rja, m. = netopir, C.
7. lẹtopìs, -písa, m. das Jahrbuch, Mur., Cig., Jan., nk.; die Chronik, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; pl. letopisi, die Annalen, Jan.
8. lẹtopı̑səc, -sca, m. der Chronist, der Annalist, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
9. lẹtopísən, -sna, adj. chronographisch, Jan.
10. lẹtopı̑sje, n. die Chronographie, Cig., Jan.
11. lẹtorásəł, -sli, f. der Zweig, C.; urezati si leskovo letorasel, LjZv.; — stsl.
12. lẹtorȃst, f. der Jahreswuchs, Cig., Jan.
13. lẹ̑tos, adv. heuer.
14. lẹ́tošnjak, m. = letošnjik, Jan. (H.).
15. lẹ́tošnji, adj. heurig, diesjährig.
16. lẹ́tošnjik, m. der Heurige, der Heuerling, Jan., C., M.; der heurige Rebentrieb, Dict.- Mik.
17. lẹtošnjína, f. die heurige Fechsung, C.
18. lẹtoštẹ́tje, n. die Jahresrechnung, Cig. (T.).
19. lẹtováti, -ȗjem, vb. impf. im Sommer sein: sv. Urban letuje, Mik.; — im Sommer wohnen, den Sommer zubringen, Cig., Jan., C.; hoditi kam letovat, Navr. (Kop. sp.).
20. lẹ́tovina, f. = letina 1), C.
21. lẹtovı̑ščar, -rja, m. der Sommergast, der Sommerfrischler, LjZv.
22. lẹtovíšče, n. der Sommersitz, der Sommeraufenthalt, Cig., Jan., nk.
23. lẹ́tovnik, m. das Sommerhaus, Jan. (H.).
24. dlétọ, n. das Stemmeisen, der Meißel; žlebasto d., der Hohlmeißel, Cig.; pilarsko d., der Raspelmeißel, Cig.; — das Schweifeisen der Schuhmacher, Cig.
25. dobrolẹ́tovina, f. wolliger Schneeball (viburnum lantana), Cig., C., Bes., Dol.- Levst. (M.); — iz: dobrovitovina, Štrek. (LjZv.).
26. dolẹtováti, -ȗjem, vb. impf. = doletavati.
27. hudolẹ́tovina, f., Z., pogl. hudika.
28. izlẹtováti, -ȗjem, vb. impf. ad izleteti, = izletavati.
29. izpodletováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodleteti.
30. naletováti, -ȗjem, vb. impf. ad naleteti; = naletavati; sneg naletuje; toča naletuje, Cig.; kanci naletujejo, es fallen Tropfen, Vrtov. (Km. k.).
31. nalẹ́tovina, f. das Pachtgeld, V.-Cig.
32. obletováti, -ȗjem, vb. impf. ad obleteti; 1) umfliegen; — herumfliegen: matica obletuje okolo panja, Levst. (Beč.); — 2) fliegend besuchen, abfliegen; lastovica obletuje znane kraje; — 3) ringsum herabfallen (von den Blättern), Cig., Jan.; — o. se, die Blätter verlieren, sich entblättern; drevje se jeseni obletuje.
33. odletováti, -ȗjem, vb. impf. ad odleteti; wegfliegen, entfliegen: iskre odletujejo, Cig.; — abprallen: kladivo odletuje, Z.
34. pletovína, f. 1) das Geflecht, Jan.; — 2) das Strickwerk, Jan.
35. polẹtováti, * -ȗjem, vb. impf. den Sommer zubringen, C., Z.
36. 1. preletováti, -ȗjem, vb. impf. ad preleteti; 1) durchfliegen; durcheilen; — durchfahren, durchdringen; — 2) hin und her fliegen: ptice preletujejo, Vrt.; = p. se: po polju se je preletovala tolpa vran, LjZv.; — 3) vorüberfliegen; vorübergehen; — 4) (im Fliegen) zuvorkommen.
37. 2. prelẹtováti, -ȗjem, vb. impf. 1) übersommern, Cig.; — 2) perennierend sein, V.-Cig.
38. priletováti, -ȗjem, vb. impf. ad prileteti.
39. srẹdlẹ́tọ, n. die Jahresmitte, die Sommersmitte, Mur., Mik.
40. telę́tovən, -vna, adj. kalbledern, Jan.
41. telę́tovina, f. = teletina, Cig., Jan., C.
42. veletòk, -tǫ́ka, m. der Strom, Jes.
43. zaletováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad zaleteti se; 1) anrennen, anstürmen; z. se v kaj; toča se zaletuje v okna; psi se zaletujejo v tujca; veše se zaletujejo v luč; — 2) irre fliegen; — sich verlaufen: z. se v tuje pravice, sich Übergriffe erlauben, Cig.; z. se komu v besedo, jemandem ins Wort fallen, Cig.; — rado se mu zaletuje, es verschießt ihm oft; — jezik se mu zaletuje, er stößt im Reden an, Cig.
44. zletováti se, -ȗjem se, vb. impf. = zletavati se, hin und her fliegen, Let.
45. bȇtvọ, n. 1) der Halm, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; bę̑tvo, ogr.- Valj. (Rad); travno b., Cig. siljeno b., der Kornhalm, ogr.- C., Mik.; koruzno b., der Kukuruzhalm: po trije klasi so letos na enem koruznem betvu, Št.; iz betva žrd, aus einer Mücke einen Elefanten, C.; — 2) der Volksstamm, C.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik.; b. kruha, C.; niso odstopili, ne za betvo, ZgD.; — prim. bitvo.
46. bı̑čje, n. coll. Simsen, Binsen; iz bičja pleto razne reči in delajo stenje (duše), Št.; — der Lampendocht: bičje v leščerbi, Glas.; — prim. 2. bic.
47. borovníka, f. letorast v borovji, C.
48. črẹ̀z, * I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.- Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.- Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija- Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn- Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.
49. dȃn, dnę̑va, dnę̑, m. 1) der Tag, das Tageslicht; d. se sveti skozi okno, das Tageslicht dringt durch die Fenster ein, Cig.; na d. priti, ans Tageslicht kommen; na d. spraviti; sklenil je to kralju na d. dati, offenbaren, Ravn.; to je jasno kakor beli dan; pri belem dnevi, Mik., = po belem dnevi, LjZv., bei hellichtem Tage; za bele dni ne, = um keinen Preis, C.; d. se dela, es tagt; = d. poka, Cig.; d. se sivi, der Morgen graut, Cig.; dan se je storil, es ist Tag geworden; d. zvoniti, das Morgengeläute ertönen lassen; Predno še daní zvoni, Npes.- Jan. (Slovn.); Čakajte, oj mati vi, Da danove odzvoni, Npes.- Jan. (Slovn.); ko je dnevi zazvonilo, Jurč.; Ko bo petelin k dnevu pel, Npes.-K.; pred dnevom, vor Tagesanbruch; = pred dnem; = do dne, Polj.; z dnevom, mit Tagesanbruch; z dnevom vstati; = za mladega dne, Cig.; velik d. je, es ist hoch am Tage, Cig., C., M., Kr.; bil je velik d., Jurč.; — po dnevi, bei Tage, (= po dne, Npes.-Vraz- Mik.; po dni, Guts., Npes.-Schein.); črez dan, tagsüber; še je dosti dne, es ist noch hoch am Tage; za dne, noch bei Tage, vor Einbruch der Nacht; d. se krajša, daljša, nimmt ab, zu; dan je dalji, kar petelin črez prag skoči, kar bolha zine, = der Tag ist nur um ein Unbedeutendes länger, Cig.; prišel je čas, "ko se dan skozi noč vidi", (= ko je noč zelo kratka), kakor kmet veli, Vrt.; noč ima ušesa, dan pa oči, bei der Nacht kann man gehört, beim Tage gesehen werden, Z.; noč in d., Tag und Nacht; = noč ter dan, Trub.; — tja v en dan, tja v dan, in den Tag hinein, ohne Zweck und Ziel (po nem.); — 2) der Tag (als Zeitabschnitt): vsak dan, täglich; dan na dan, dan za dnevom, Tag für Tag; živeti z dneva na dan, von einem Tage zum andern, Vrt.; v d. in noč, in 24 Stunden, Vrt.; dan hoda, tri dni hoda, eine, drei Tagreisen; en dan hoditi; dva dni; dva cela dneva; (dva cela dni, Dict.); ta dan, an diesem Tage; prej ta dan, tagsvorher; pred božičem ta dan, am Tage vor Weihnachten; tega dne, an diesem Tage; dne petnajstega meseca septembra; petnajstega (dne) kimavca, am 15. September; dan in leto pristaviti, das Datum beisetzen, Cig.; — dober dan! guten Tag! sveti d., der Weihnachtstag; na sveti d., am Weihnachtstage; na sv. Martina dan; tepežni d., der Tag der unschuldigen Kinder; sodnji d., der Tag des Weltgerichtes, der jüngste Tag; rojstni dan, der Geburtstag; vsednji dan, der Werktag, Cig.; dan, der Rechtstag, die Tagsatzung; dan dati, einen Tag ansetzen, Cig., C.; = d. postaviti, Dict.; dan opraviti, die Tagsatzung abthun, Z.; jutri imamo dan, Kr.; imela sta dan, LjZv.; — dan današnji, heutzutage; svoje dni, njega dni, einst (o preteklem, in bodočem času); njega dni je bilo dobro, Jurč.; od njega dni, von je her, Ravn.; tako-le bo njega dni pravo jutro napoknilo, Ravn.; on dan, neulich; ta dan, kürzlich, Polj.; drugi dan, übermorgen, Polj.; to bom pomnil vse svoje žive dni, Zeit meines Lebens; tudi: ves svoj živ dan, Jurč.; za živih dni so gazili ljudem po njivah žito, bei ihren Lebzeiten, Navr. (Let.); na stare dni, im Alter; — 3) dan zemlje, ein Joch Land, Cig.
50. dẹkličeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) sich als Mädchen benehmen: skupaj dekličujejo dekleta, katere so vrstnice, Gor.; — 2) = k dekletom pohajati, M., C.
51. dẹklíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) tako se vesti, kakor šega dopušča dekletom, Gor.- DSv.; — 2) k dekletom pohajati, Polj.; — prim. dekličevati.
52. dẹlíti, -ím, vb. impf. 1) theilen: d. na dvoje, na četvero, in zwei, vier Theile theilen; deliti, kar kdo ima, s svojim bližnjim, LjZv.; d. se, sich theilen; reka, cesta se deli; — dividieren ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.), nk.; — eintheilen, Jan., Cig. (T.); — scheiden, trennen, Cig., Jan., C.; smrt nas s prijatelji deli, der Tod trennt uns von den Freunden, C.; — 2) vertheilen, spenden; zakramente d.; Mi smo nocoj k vam prišli, Novo leto vam delit, Npes.-K.
53. dəžíti, -ím, vb. impf. 1) regnen, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Boh.; deží, es regnet, Cig., Trub.; ne bo dežilo, Dalm.; Če na Gregorjevo deži, bode dobro leto, Navr. (Let.); dežilo je iz nebes ogenj in žveplo, Trub.; — oblaki dežé, Krelj; — 2) regnen lassen: on hoče dežiti črez neverne, Krelj; kamenje in skale iz nebes dežiti, Bas.; oče deži črez pravične in nepravične, Jap. (Sv. p.).
54. dlẹ́tce, n. dem. dleto, das Meißelchen; der Grabstichel, Cig. (T.); = pisno d., Erj. (Min.).
55. dlẹ́tvọ, n. = dleto, Mur., Mik., Zora, Št.
56. dò, * I. praep. c. gen. 1) bis zu, a) o prostoru: do konca sveta, bis ans Ende der Welt; do hriba se peljati; brada mu sega do tal; od hiše do hiše; ni moči do njega (priti), man kann nicht bis zu ihm gelangen; z adverbijem: do kod? bis wohin? wie weit? (= do kam, C.); do tod, (do tukaj), bis hieher; do nekam, bis irgendwohin, Cig.; z adverbialnimi izrazi: do sredi sobe, bis zur Mitte des Zimmers; do pod klancem, bis zum Fuße des Hügels; — pren. do živega priti komu, jemanden empfindlich treffen, jemandem beikommen; — = pri: ni drugega videti nego luč do luči, LjZv.; bila je hiša tako natlačena, da ni mogel nihče sesti, ampak stal je mož do moža vso noč, Jurč.; glava do glave se je videla, Erj. (Izb. sp.); b) o stopnji, (bis zu einem gewissen Grade): do smrti ranjen, tödtlich verwundet; do krvi, do krvavega so se stepli, bis aufs Blut; do nazega sleči koga; do sitega se najesti, sich satt essen, (do sita, Jan., Mik.); do presita, bis zur Uebersättigung, C.; do čistega (do čista, Mur., Jan., C., Mik.), vollends, total; do celega (do cela, Jan., BlKr.- M.), gänzlich; do dobrega, (do dobra, Mik., Jan.), gehörig, recht; ko se dan stori do dobrega, Ravn.- Mik.; do tancega vse izpolniti, alles genau erfüllen, Burg.; do malega, (do mala, Jan., Ben., Mik.), bis auf Weniges; fast, beinahe; do sedem ur hoda, beiläufig sieben Stunden Weges, Levst. (Rok.); do besed, wörtlich, Cig.; do pike, do zobca, accurat, Jan.; do polu, do polovice, zur Hälfte, Cig.; do kraja, vollends: do kraja koga pokončati; nimajo do ostanka kruha (= da bi ga ostajalo), Zv.; krava ima mleka zmeraj dovolj do ostanka, Zv.; — do tretjega gre rado, alle guten Dinge sind drei; — do na tri mesece se more zmanjšati rok, DZ.; — c) o času: spati do belega dne, in den Tag hinein schlafen; do trde noči, spät in die Nacht hinein; do današnjega dne, bis auf den heutigen Tag; tega do smrti ne bom pozabil; do sih dob (mal), bisher; do tistih dob (mal), bis dahin; — z adverbiji: do zdaj, bisher; do takrat, bis dahin; do kar, (= dokler), Levst. (Sl. Spr.); z adverbialnimi izrazi: do popoldne; do blizu božiča, Levst. (Zb. sp.); — 2) kaže kako mer: an; do starišev sem pisal, Met.; do mene poslan, an mich gesendet, Cig.; obrniti se do koga, sich an jemanden wenden; imam prošnjo do vas, Met.; — 3) kaže razmerje: gegen; kaj imaš do mene? Levst. (Rok.); Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni le v gosti, Npes.-K.; — meni je do koga (česa), mir ist an jemandem (etwas) gelegen; meni do tega nič ni, Levst. (Rok.); do tega mi je veliko, Svet. (Rok.); ako nam je kaj do zdravja, Vrt.; vsem tem do besede ni bilo mnogo, LjZv.; trd do ubogih, Ravn.- Mik.; laskav do gospode, dober do vseh, Levst. (Rok.); — zu; ljubezen do domovine, do otrok; — 4) außer: izgubil sem ves denar do enega goldinarja, Svet. (Rok.); vsi do enega, katerega bomo še omenili, Andr.; — II. praep. znači: 1) da je dejanje do nekod dospelo: doiti, dokričati, dočakati; dopleti do polu njive, mit dem Jäten bis zur Hälfte des Ackers kommen; do nas je dosmrdelo, der Gestank drang bis zu uns; — 2) da je dejanje do konca dospelo: doslužiti, ausdienen; dogospodaril je, er ist mit seiner Wirtschaft am Ende; doklel je, er hat ausgeflucht (= er wird nicht mehr fluchen); za letos smo dosejali, für dieses Jahr haben wir das Säen beendet; — 3) da je dejanje do zaželenega uspeha dospelo: dopovedati komu kaj, jemandem etwas klar machen; domisliti se, sich erinnern; — 4) znači dodevanje, hinzu: dodati, hinzugeben; to je slaba mera, domerite! füget das Fehlende hinzu! prim. Mik. (V. Gr. IV. 202.).
57. dojíti, -ím, vb. impf. 1) säugen; d. otroka, dem Kinde die Brust reichen; — 2) milchen: letos krave slabo dojijo, Mur., Št.; — 3) = molsti, melken: koze, krave d., Mur., Št., BlKr.
58. dokmę́tovati, -ujem, vb. pf. 1) abwirtschaften; dokmetoval je; — 2) mit den Wirtschaftsarbeiten fertig werden; za letos smo dokmetovali.
59. dopásti, -pásem, vb. pf. das Weiden beenden; letos smo dopasli, Z.
60. dosẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) das Säen beenden; za letos smo dosejali, je dosejano, Mik.; — 2) dazusäen, nachsäen.
61. dȓkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) gleiten, glitschen, Cig., C.; d. se, auf dem Eise schleifen, Jan., Poljane- Štrek. (LjZv.), Št.; — 2) rennen, herumrennen, Mur., BlKr.- M., SlGor.- C., ogr.- Valj. (Rad), Dol.; Letos sem s fanti drkala, Npes.-K.; — za svetskim blagom d., C.; im Trab laufen, Štrek.; — 3) d. les, Holz auf einer Riese hinabgleiten lassen, Podgorjane- Štrek. (LjZv.).
62. glȃdən, -dna, adj. hungrig; g. biti česa, etwas heftig verlangen; gladno leto, das Hungerjahr, Z.
63. gladováti, -ȗjem, vb. impf. Hunger leiden, hungern; kdor se na pust do sitega ne naje, bo celo leto gladoval, Pjk. (Črt.).
64. gladǫ́vən, -vna, adj. heißhungrig, Mur., Cig., Jan.; gladovna krava, gefräßige Kuh, Polj.; gierig, habgierig, Mur., Cig., Jan., C., Gor.; g. na sadje, na denar, Gor.; — gladovno leto, das Hungerjahr, Vest.
65. gȏłbež, m. = dleto, Št.- Trst. (Let.).
66. gospodȃrstvən, -tvəna, adj. Wirtschafts-, Verwaltungs-; gospodarstveno leto, das Verwaltungsjahr.
67. gospódnji, adj. 1) des Herrn (Gottes), Mik.; v gospodnjem imenu, Krelj; gospodnji duh, gospodnje ime, Dalm.; gospodnji angel, Kast.; gospodnje leto, das Jahr des Heils, Cig. (T.); — 2) herrschaftlich, Herren-, V.-Cig., Jan.; gospodnja služba, Herrendienst, Cig.
68. grȇnəc, -nca, m. 1) der Bitterstoff, Jan., Vrtov.- C.; — 2) der bittere Geschmack oder Nachgeschmack, Cig.; — der bittersaure Geschmack des Weines nach der Gährung, Dol.; mošt se letos dolgo grenca brani, Levst. (Zb. sp.).
69. hlę́stniti, hlę̑stnem, vb. pf. schlagen: hlestnil ga je (s tanko letoraslijo), LjZv.
70. iz, * I. praep. c. gen. kaže 1) reč, iz katere je premikanje ven namerjeno: aus; kdor iz kake reči pride, je bil v njej; iz hiše priti; iz luže v mlako = aus dem Regen in die Traufe, Cig.; odkod si? iz Zagreba; iz Rima priti, von Rom kommen; iz Lah priti, aus der Furlanei kommen, Goriš.; iz ojnic stopiti, über die Schnur hauen, Cig.; — iz uma je, er ist von Sinnen, Cig., Npes.-K.; — 2) tvarino, iz katere je kaj narejeno: aus, von; kadilnice so bile iz samočistega zlata, waren von reinem Golde, Ravn.- Mik.; kruh iz bele moke, weißbackenes Brot; iz ribje kosti, fischbeinern; — iz cela, aus einem Stück, Mik., C.; nav. iz celega; — človek je iz duše in telesa; — 3) začetek v času in čas, v katerem se kaj godi: iz leta v leto, von Jahr zu Jahr, V.-Cig.; iz mlada, von Jugend an, Mik.; iz početka, im Anfange, Cig.; iz nova ( Cig., Jan., Mik.), iz novega, neuerdings; iz prva ( Cig., Jan., Mik.), iz prvega, anfangs; — 4) nagib kakega dejanja: aus; iz jeze kaj storiti, aus Zorn etwas thun; iz hudobije, aus Bosheit; iz gole lakomnosti, aus purer Habsucht; — 5) način, kako se kaj godi: iz dobre volje, freiwillig; iz rade volje, gerne, Ravn.- Mik.; iz šale, im Scherz, Cig. (T.); iz srca rad, von Herzen gern; iz nevesti, unvermuthet, Met.- Cig.; iz nenada ( nav. iznenada), unverhofft, Cig., Jan., Vrt., Mik.; iz ravna, gerade, C.; iz težka, -kega, schwerlich, kaum, C.; iz tiha, im Stillen, leise, gemach, C.; iz večega, größtentheils, C., Vest.; iz cela, ganz, vollkommen, vzhŠt., ogr.- C.; iz čista, ganz, durchaus, vzhŠt., C.; iz dobra, iz huda, im Guten, im Schlimmen, ogr.- C.; iz lahka, leicht, C.; iz lepa, im Guten, gutwillig, C.; iz nagla, plötzlich, ogr.- C.; — II. praef. pomenja: 1) premikanje, od znotraj ven namerjeno: heraus-, aus-; izbiti, heraus schlagen; izliti, ausgießen, izteči, herausfließen, izbrati, auswählen; — 2) dokončanje, zvršitev: iznoreti, austoben, izpiti se, sich durch Trinken zugrunde richten, izpeti se, sich müde singen, iztesati, etwas fertig zimmern; izčistiti, fertig reinigen; — 3) dosego namena: izprositi, izmoliti si kaj, sich etwas erbitten, durch Beten erlangen; — sploh iz nedovršnih glagolov dela dovršne: izvršiti; — (v mnogih slučajih je iz težko ločiti od s ( z), ker narod navadno oboje enako izgovarja; naj se torej besede, ki niso pod iz-, iščejo pod s- ali z-); — 4) pogostoma z glagoli, ki so že z drugimi predponami zloženi, ne da bi se jim pomen bistveno izpremenil: izpregovoriti, izpodvezati; — III. sestavlja se z drugimi predlogi tako, da vsak del svoj pomen ohrani; prim. izmed, iznad, izpred, itd.; — prim. Mik. (V. Gr. IV. 211., 251., 529.).
71. izdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) fertig ausarbeiten, verfertigen; zvesto i. posodo, Škrinj.- Valj. (Rad); durchführen ( z. B. ein Bild), Cig. (T.); z barvami i., colorieren, Cig. (T.); na pol izdelan, halb geformt, Cig. (T.); učenec letos ni izdelal (šole), der Schüler ist nicht durchgekommen, er hat das Jahr verloren; izdelavši (zdelavši) šesto šolo, LjZv.; — 2) abmatten, hernehmen; mrzlica ga je hudo izdelala; i. se, sich abarbeiten; ves izdelan, ganz abgemattet.
72. izpółniti, -półnim, vb. pf. 1) voll machen, ausfüllen; i. sod; vollständig zurücklegen: 60. leto je izpolnil; ovce so zobe izpolnile, haben aufgehört Zähne zu setzen, Cig.; i. mesto, eine Stelle mit einer Ziffer besetzen ( math.), Cig. (T.); — 2) erfüllen; željo, voljo komu i.; dolžnost, obljubo, besedo i.; — vollziehen, vollstrecken: i. zapoved; — i. se, in Erfüllung gehen, verwirklicht werden.
73. izprelẹtávati, -am, vb. impf. ad izpreleteti, = izpreletati, izpreletovati, hinundherfliegen; na veliki cesti so se izpreletavali lačni vrabci, Erj. (Izb. sp.).
74. izpremẹ̑n, m. = izprememba, Cig., C.; — njiva je v izpremenu, t. j. dva gospodarja jo uživata, vrsteč se leto za letom, Svet. (Rok.).
75. jábołkọ, n. 1) der Apfel; dekle, lepo kakor j., C.; — 2) jabolku podoben sad: margranovo j., der Granatapfel, Dalm.; kraljevsko j., die Ananas, Cig.; — zlata jabolka, Goldäpfel (aurantiaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.); zlato j., die Orange, V.-Cig.; — zlato j., die Türkenbundlilie (lilium martagon), Cig., Nov.- C.; — rajsko j., der Paradiesapfel (solanum lycopersicum), Tuš. (R.), DZ.; volčje j., das Saubrot (cyclamen europaeum), Cig.; — krompirjevo j., die Beere des Erdäpfelkrautes, Cig.; — hrastovo j., der große Gallapfel, C.; — 3) "v jabolko" pobirati, dajati, t. j. pri svatovščinah za nevesto darove pobirati, dajati, Cig., Npes.-K.; — tudi za novo leto pobirajo "z jabolko" denar, katerega darovalci zatikajo v jabolko, Tolm.; — 4) apfelähnliche Knorpel- und Knochenbildungen: der Kehlkopf, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); — Adamovo j., der Adamsapfel, M.; — j. na kolenu, die Kniescheibe, Cig.; — das Haupt des Arm- und Schenkelbeines, Cig.; — 5) der Knopf an der Spitze des Thurmes; — 6) das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.); — 7) der Läufer an der Schnellwage, das runde Laufgewicht, Cig. (T.).
76. jálovica, f. 1) ein geltes weibliches Thier, bes. eine unfruchtbare Kuh, Mur., Cig., Jan.; krava, ki noče več biti breja: že eno leto je jalovica, SlGor.; die noch nicht trächtige Färse, Kalbin, Cig., M.; — 2) der Kukuruz ohne Kolben, C.; — 3) unfruchtbarer Erdboden, Cig.
77. kàdar, conj. wann, wenn, so oft; kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.); kadar me več ne bo, wenn (wann) ich nicht mehr sein werde; kadar pride, bo prav, wann immer er kommt, wird es recht sein, Cig.; — als: kadar te ni bilo tukaj, während deiner Abwesenheit, Cig.; kadar je govoril, pridejo bratje, da (als) er redete, kamen die Brüder, Met.; nista me zapazila, kadar sem poslušal, kako sta se pogovarjala, Levst. (Zb. sp.); — kadar koli, wann immer, so oft; kadar si bodi, wann es immer sei, Mur.; — nachdem: kadar se je poročilo prečitalo, Levst. (Močv.).
78. káj, I. pron. interr. 1) v vprašanju direktnem in indirektnem: was? kaj bo dobrega? was bringst du Gutes? po čem? wie theuer; ne vem, kaj mi je storiti, ich weiß nicht, was ich anfangen soll; — warum? kaj se smeješ? kaj bi molčal? — čemu, k čemu? zu welchem Zwecke? warum? čemu srditi se nad ljudstvom? Ravn.; — včasi je treba nekaj dopolniti: wie? kaj? celo sovražniki njegovi ga hvalijo? Cig., (= kaj praviš?); — kaj, ko bi zdaj prišel? wie, wenn er jetzt käme? Cig.; (= kaj bi bilo, kaj bi se zgodilo, ko ...?); — dogovorili se bomo, kaj in kako, wir werden das Was und Wie besprechen, Cig.; svarim ga, ali kaj (aber was hilft es), ker me ne posluša; — 2) v vzkliku: kaj meni za to! was geht das mich an! kaj pa (pak)! kaj pa (pak) da! allerdings! freilich! natürlich! das will ich meinen! kaj pa da! tako bi že utegnilo biti prav, Str.; tudi: kajpada = seveda, Cv., nk.; balo je imela, veliko balo, kajpada! LjZv.; prvi namen mu je kajpada čednost priporočati mladini, Cv.; kaj še! warum nicht gar! pa kaj še! (doch, was sage ich!) desetkrat pametnejših besedi je od tebe, Cig.; kakor rosa vročino hladi, tako de dobro lepa beseda, kaj! od velicega daru boljša je lepa beseda, Ravn.; kaj bi! kaj bi tisto! lassen wir das! ali si govoril ž njim? — kaj govoril! še videl ga nisem! ich habe ihn nicht einmal gesehen, geschweige denn gesprochen; — "kaj" se rabi za vprašalno besedico; kaj ne? nicht wahr? kaj tako mi vračaš mojo ljubezen? so also vergiltst du mir meine Liebe? kaj me nič več ne poznaš? kennst du mich denn nicht mehr? — II. pron. indef. kàj, 1) etwas; povej nam kaj, erzähle uns etwas! kaj lepega, etwas Schönes; — on je za kaj, taugt zu etwas; (čemu človek = priden, vreden č., ogr.- Raič [ Let.]); imaš kaj denarjev? hast du ein Geld? — eno leto ali kaj, beiläufig ein Jahr; — v vprašanjih: kako je kaj? wie geht es? kam pa kaj zahajaš? wo pflegst du hinzugehen? — (beseda "kaj" je poudarjena) za glagolom "imeti": nimam ti kaj povedati, ich habe dir nichts zu sagen; nimam mu kaj dati, ich habe nichts, was ich ihm geben könnte, ich kann ihm nichts geben; ima s čim plačati, er hat die Mittel es zu bezahlen; kdor ima s čim, lahko gre v Rim, Npreg.- Cig.; nimam s čim dolg plačati, ich habe nicht die Mittel, das Geld, die Schuld zu bezahlen; — ne morem kaj komu (čemu), ich kann jemanden nicht meistern, eine Sache nicht bewältigen; misli, da ne more kaj tolikemu opravilu, Ravn.; sam ji ne morem kaj, allein kann ich ihrer nicht Herr werden, Vrt.; ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bewältigen, Levst. (M.); tudi mati ni mogla vsemu kaj, auch die Mutter vermochte nicht alles, Vrt.; ne morem si kaj, da ne bi —, ich kann nicht umhin —; — 2) kaj = etwas Bedeutendes: da je kaj, daß es eine Pracht, eine Freude ist; voli so debeli, da je kaj; peli smo, da je bilo kaj; ljudstva je bilo, da je bilo kaj; — besonders viel, recht viel: bilo je kaj ljudstva na bregu, C.; letos je bilo kaj gob, Lašče- Levst. (Rok.); — sehr, recht; kaj malo, gar wenig, Cig.; to je kaj lepo, das ist recht schön, C., Levst. (Rok.); to mi kaj diši, das schmeckt mir köstlich, Cig.; tega smo kaj namlatili! den haben wir gehörig geprügelt, C.; ni mi nič kaj dobro, es ist mir nicht recht wohl, Z.; — III. 1) pron. rel. = kar, na vzhodu; kaj so najhujše mogli, Krelj; kaj več — s tem manje, Krelj; kaj goder = kar koli Ev. tirn.-Mik.; — 2) conj. = da, na vzhodu; kaj pomeni to, kaj Peter in Johanes zraven tečeta, Krelj; rekel mi je, kaj bode prišel, Mik.; — = ker: zato me črti, kaj ga nisem hotela vzeti, BlKr.- Levst. (M.); — = kadar (ko): tisto leto, kaj sem k vam prišel, BlKr.- Levst. (Rok.); — s čim, sobald, brž ko, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); = čim, Levst. (Sl. Spr.); — čim — tem, je—desto; čim več, tem bolje.
79. kolobáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) kreisen: kragulj kolobari po zraku, BlKr.; — 2) bei der Getreidesaat die Felder wechseln, Cig., C.; ako kmet na svojih njivah pridelke menjuje, tako da n. pr. prvo leto seje pšenico, drugo ječmen, tretje deteljo, četrto korun in potem znovič od kraja pšenico, ječmen itd., imenuje se to: kolobariti, Vrtov. (Km. k.).
80. krǫ̑g, m. 1) der Kreis; v krog se vrteti; v krog(e) iti, im Kreise herumgehen, kreisen, Cig.; solnčni k., der Sonnencyclus, Cig. (T.); zverinski k., der Thierkreis, Cig., Jan.; — die Felgen am Mühlrad, V.-Cig.; — letorastni krogi, die Jahresringe (an den Bäumen), Nov.; — 2) die Kreisfläche, Cig. (T.); die runde Scheibe, Cig., Jan., Cig. (T.); lončarski k., die Töpferscheibe, Cig., Jan.; — 3) die Kuppe, der Kogel, Cig. (T.).
81. krōnika, f. letopis, die Chronik, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
82. kronogrām, m. letokaz, die Jahrzahlinschrift, das Chronogramm, Cig., Jan.
83. krúšən, -šna, adj. 1) Brot-; krȗšni dar, die Brotspende, Cig.; krušno drevo, der Brotbaum, Cig., Jan.; krušna peč, der Backofen, Cig., Jan., Levst. (Pril.); — krušni oče, der Nährvater; krušna mati, die Ziehmutter; krušni roditelji, LjZv.; krušna pijanost, der Muthwille infolge des Wohlstandes, Z.; — 2) brotreich, Cig.; kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.); krušen kraj, krušni ljudje, Z.
84. krúšiti, krȗšim, vb. impf. 1) von einem harten Gegenstande Stücke ablösen, in Stücke brechen, bröckeln, Cig., Jan., nk.; — k. se, sich in Stücken ablösen, Jan.; apno se kruši, der Kalk löst sich ab, Z.; sich ausrühren (vom Getreide), Cig.; lan, proso se kruši, fällt aus, Z.; — 2) ernähren, erhalten: k. koga, Jarn., Cig., C.; k. se, sich erhalten, sich ernähren, C.; kako se bomo letos krušili, ker ne žita? vzhŠt.- C.; sam se kruši, er verdient seinen Unterhalt selbst, SlGor.- C.
85. lákerən, -rna, adj. = čiharen: vse lakerno leto sem stradal, Volarji nad Tolminom- Erj. (Torb.).
86. lánjski, adj. vorjährig; lanjsko leto, im vergangenen Jahre; maram zanj, kakor za lanjski sneg, ich kümmere mich ganz und gar nicht um ihn.
87. lẹ́tarəc, -rca, m. das Ruthenbündel, Jan.; (= butara leto starih šibic, C.).
88. lẹ̑tas, adv. = letos, Mur., Cig., Jan.
89. lẹ́tce, n. dem. leto; Bogu posvetite to lepo zlato jutro svojih otroških letec, Ravn.
90. létiti se, -im se, vb. impf. 1) sommerlich gekleidet sein, C.; — 2) češplje se letijo = vsako drugo leto rode, Srpenica- Erj. (Torb.).
91. 1. lẹ́tvọ, n., nam. dletvo, dleto, Bilje- Erj. (Torb.).
92. lı̑stək, -stka, m. dem. list; 1) das Pflanzenblättchen; — 2) das Papierblättchen, der Zettel, Cig., Jan., nk.; — das Briefchen, das Billet, Meg., Cig., Jan., nk.; vozni l., das Fahrbillet, DZ., nk.; (listę́k, -ę́ka, ogr.- Valj. [Rad]); — das Feuilleton, nk.
93. lı̑stkar, -rja, m. der Zettelschreiber, Cig.; — der Feuilletonist, nk.
94. mladíca, f. 1) junger Trieb, der Spross; jaz sem vinska trta, vi ste mladice, Guts. (Res.); — 2) seno tretje košnje, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); mlada detelja, Z.; — 3) junges Mädchen, Bes., Zora, Jurč.; — 4) mlada, letošnja svinja, Gor.; mlada čebela, Levst. (Beč.).
95. mọ̑č, močı̑, f. 1) die Kraft, die Stärke; vino daje moč starcem; vino je vso moč izgubilo, = ni več močno; — na moč, na vso moč, sehr stark, aus allen Kräften; na moč, na vso moč tepsti; na vso moč se je jokal; na moč je mraz; In bliskov je žar in gromov je vdar Razsajal na vso moč, Greg.; — letos imamo na moč rži, t. j. jako veliko, Dol.; iz moči zaukati, Npes.-K.; prav v moč se to pravi svoje prijatelje ljubiti, Ravn.; črez m., übermäßig: Duša njena se odloč', Ker je žalost b'la čez moč, Npes.-K.; — die Macht; komur Bog da moč, temu da tudi pomoč = wem Gott ein Amt gibt, dem gibt er auch Verstand, Cig.; božja m., Gottes Macht; nit na božji moči, ein Spinngewebe, das in der Luft zu hängen scheint, Levst. (Rok.); to ni v moji moči, das steht nicht in meiner Macht; moč imeti do česa, koga, über etwas, jemanden Macht haben; ciganje bili so kmalu svojim gonjačem iz moči in oči, Jurč.; — die Wirksamkeit, die Kraft: m. dobiti, v moč priti, in Wirksamkeit treten (o zakonih, naredbah), DZ.; po zakonih, ki so zdaj v moči, nach den bestehenden Gesetzen, Levst. (Nauk); m. izgubiti, außer Kraft treten, DZ., Levst. (Cest.); moč se jemlje ukazu, die Verordnung wird außer Kraft gesetzt, DZ.; — die Bedeutung: ti ne veš moči slovenskega jezika izrazom, Levst. ( LjZv.); — 2) svete moči, die hl. Reliquien, Habd.- Mik., Levst. (Nauk).
96. 2. mǫ́čən, -čna, adj. nass, feucht, Jan., C.; močno leto, ein nasses Jahr, Jan.
97. močvȃrən, -rna, adj. 1) Moor-: močvarni ogelj, die Moorkohle, Cig. (T.); — sumpfig, Mur., Jan.; — 2) nass (vom Wetter), M.; leto je močvarno, kadar je preveč dežja, BlKr. (mǫ́čvaren, BlKr.).
98. mǫ̑štək, -tka, m. dem. mošt; letošnji m.
99. mrčès, -ę́sa, m. das Ungeziefer; — letos je toliko tega mrčesa po drevju! — psovka: ti mrčes ti! — ta beseda je nastala iz gen.: mrčesa; prim. mrkaj, markaj.
100. múšən, -šna, adj. 1) Fliegen-; — 2) reich an Fliegen: kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.).

1 101 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani