lepota (17)

1. lẹpóta, f. die Schönheit.
2. izprelẹpóta, f. die Pracht, Jan., ZgD.
3. nelẹpóta, f. die Unschönheit: nebi mu pač nihče mogel očitati posebne nelepote na njegovem životu, Jurč.
4. prelẹpóta, f. außerordentliche Schönheit, die Wunderschönheit, Mur., Cig. (T.), Mik.
5. slẹpóta, f. die Blindheit; črna s., der schwarze Star, Cig., Jan., C., Erj. (Som.), DZ.; = jasna s., Z., Strp.; bela s., der weiße Star, Žnid.; siva s., der Krystallstar, Cig.; der graue Star, Strp.; kurja s., die Nachtblindheit, Z.; mesečna s., die Mondblindheit (eine Pferdekrankheit), DZ.
6. bȃrvən, -vna, adj. Farben-; barvni čut, der Farbensinn, barvna slepota, die Farbenblindheit, barvni odklon, die chromatische Abweichung, Žnid.; farbig, chromatisch, Žnid.
7. docvẹ́tati, -am, vb. impf. ad docvesti, = docvitati: Vidim že —, Da lepota vam docveta, Vod. (Pes.).
8. estētika, f. znanstvo, kateremu je predmet lepota, die Aesthetik.
9. kȗrji, adj. Hühner-; kurje oko, das Hühnerauge; kurja polt, die Gänsehaut, Cig., Jan.; kurja slepota, die Nachtblindheit, Cig. (T.); kurjo slepoto ima, kdor o mraku ne vidi, Zora; — kurji pogled, die Kurzsichtigkeit, Jan.; kurji pot, kalter Schweiß, V.-Cig.; kurji pot me je polival, Nov.
10. lẹpȃva, f. = lepota, Ravn.
11. lẹpọ̑st, f. = lepota, Cig., C.
12. nǫ̑trišnji, adj. = notrnji: notrišnja vrata, Dalm.; vunanja in notrišnja lepota, Kast.
13. pre-, I. adv. ( praef.) 1) pomenja poviševanje: — allzu, zu: premlad, prestar, previsok, prekratek, premalo, prezgodaj; — sehr, überaus; prekrasen, prelep, preljub, presvet; — pred samostalniki: preblato, prelepota, premodrost, premraz, allzugroßer Koth, überausgroße Schönheit etc., Mik. (V. Gr. IV. 237.); — 2) nam. pra-: prebaba, preded; — II. praef. pomenja: 1) premikanje skozi kaj, črez kaj, prek česa: durch-; prebiti (desko), durchschlagen, prebosti, durchbohren, premočiti, durchnässen, preplavati, durchschwimmen; — über-; preskočiti (plot), darüberspringen, überspringen; preplaviti, überschwemmen; — 2) da dejanje ali stanje trpi skozi neki čas in preko nekega časa: durch-, über-; premoliti (cele noči), durchbeten, prečuti, prebedeti, durchwachen, prebiti, prestati, überstehen, prenočiti, übernachten; — 3) premikanje iz kraja v kraj: über-; prepeljati (na brodu), überfahren; preseliti se, überfiedeln; prenesti, übertragen; — 4) premembo: um-; preobleči, umkleiden, previti (otroka), anders einwickeln, prevezati, anders binden, prekrstiti, umtaufen, prestlati, umbetten; — 5) premikanje ob čem in mimo česa: vorüber-; prejti (čas hitro prejde), preteči (ura je pretekla), vorübergehen; über-: preslišati, überhören; — 6) premikanje mimo česa (koga) in še dalje, torej tudi preseganje: über-; prehiteti, überholen, preteči, prerasti, im Laufen, Wachsen übertreffen, premoči, überwinden, prevpiti, überschreien; — 7) da kako dejanje presega mero: über-; preobjesti se, sich zu sehr anessen, sich überessen, prevzdigniti se, etwas zu Schweres heben, sich überheben, pregnati (konje), zu sehr antreiben; — 8) začetek dejanja: pregovoriti, pregledati (navadneje: izpre-).
14. preblẹdováti, -ȗjem, vb. impf. ad prebledeti; öfter die Farbe wechseln: Kaj tak prebleduje Ti rumeno lice? Npes.-K.; tam, kjer lepota prebleduje, Rog.- Valj. (Rad).
15. prečúdən, -dna, adj. überaus wunderbar; prečudna lepota, die Wunderschönheit, Cig.
16. presenečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad presenetiti; bezaubern: lepota njegova (neba) presenečuje nas, kajk.- Valj. (Rad); — überraschen, nk.
17. prijẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad prijeti; 1) ergreifen, fassen, packen; s kleščami kaj p.; p. koga (kaj) za kaj; p. koga za roko, za lase; p. vrč za roč; p. za orožje, zu den Waffen greifen; — tatove p., Diebe einfangen; — eingreifen: dobro prijemajo zobje tega kolesa, Cig.; — befallen: zaspanec ga prijema, Cig.; — trdo p. koga, jemanden hart hernehmen; — p. se, sich gegenseitig erfassen: otroci se prijemajo, Cig.; — 2) p. se, erfassen; s kremplji se p. vej, sich an den Ästen ankrallen, Cig.; duri se ne prijemajo, die Thür schließt nicht an, Cig.; — p. se, haften bleiben; prah se prijema obleke, rja se prijema železa, (legt sich an); klebrig sein: prijema se kakor smola; bolezen se prijema (theilt sich mit, ist ansteckend) Cig., Levst. (Rok.), Ravn.; p. se srca, zu Herzen gehen, Jan.; mlade ljudi, ki se jih nedolžnostna lepota in ljubeznívost ne prijema, naj saj taki zgledi le oplaše, Ravn.- Valj. (Rad); — p. se, greifen, anwurzeln (o rastlinah): cepljena drevesca se prijemajo; — p. se, in Angriff nehmen; dela se p.; — p. se nasveta, auf einen Vorschlag eingehen, Levst. (Pril.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani