leniti (84)

1. lẹ́niti, -im, vb. impf. 1) l. koga, plündern, C.; — 2) l. se = dlako ali kožo menjati, sich mausen, sich häuten, C., Krn, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — prim. leviti se.
2. lẹ́niti se, * -im se, vb. impf. faulenzen, Mur., Cig.
3. člẹ́niti, -im, vb. impf. gliedern, Cig. (T.).
4. hleniti, * -nem, vb. pf. 1) plötzlich hervorleuchten: solnce je hlenilo skozi oblake, Ravn.- Cig., Rib.- M., Notr.- C.; — 2) nogo h., sich den Fuß verstauchen, Nov.; noga se hlene = se zvrne, C.; — 3) schlagen: h. koga z bičem, Z.; da le hlenem (kresnem), imam ogenj, Z.; — pravilneje menda: hliniti, nem.
5. izkléniti, -klę́nem, vb. pf. 1) aus dem Joche spannen, ausjochen, Cig.; i. vole, jvzhŠt.; i. se, sich aus dem Joche losmachen, Dict., Cig.; vol se je izklenil, jvzhŠt.; — 2) ausschließen, Mur., Cig., Jan., C., nk.
6. izlẹníti se, -ím se, vb. pf. träge werden, Z.
7. izpolẹ́niti, -lẹ̑nim, vb. pf. in Scheite schlagen, Cig.
8. jekleníti, -ím, vb. impf. stählen, V.-Cig.
9. kolẹ́niti, -ẹ̑nim, vb. impf. 1) = kolenčati 1), kolenčiti, Z.; — 2) nach Art des Rindviehes auf den Knieen liegen, V.-Cig.
10. nahlę́niti, -hlę̑nem, vb. pf. = premraziti: veter me je nahlenil, Vrsno- Erj. (Torb.).
11. nakléniti, -klę́nem, vb. pf. (mit einer Kette, einem Schloss) anschließen, Mur.; ( fig.) že beseda ga je na Jezusa naklenila, Ravn.
12. naplẹníti, -ím, vb. pf. durch Beutemachen zusammenbekommen, erbeuten.
13. 1. oblẹ́niti se, -lẹ̑nim se, vb. pf. = obleviti se, sich häuten, Staro Sedlo, Cerovo ( GBrda)- Erj. (Torb.).
14. 2. oblẹníti se, -ím se, vb. pf. träge werden, Mur.
15. očlẹníti, -ím, vb. pf. begliedern, Cig.
16. odkléniti, -klę́nem, vb. pf. aufsperren, aufschließen (o., kar je zaklenjeno); vrata o.; odklenjen, unverschlossen, unversperrt; — entketten: (priklenjenega) psa o.; — aus den Fesseln schließen (vklenjenega) jetnika o., Cig.
17. 1. ogleníti, -ím, vb. impf. in Kohle verwandeln, Cig.
18. 2. oglẹ́niti, -im, vb. pf. mit Schlamm bedecken, Cig., SlGradec- C.; oglenjena paša, Vrtov. (Km. k.).
19. ojekleníti, -ím, vb. pf. mit Stahl belegen, bestählen, Cig.
20. okléniti, -klę́nem, vb. pf. umklammern, umschließen, umfassen; — einklammern ( gramm.), Cig. (T.); — o. se koga (česa), sich an jemanden (etwas) klammern; okleni se mene, halte dich an mich; umfassen: kolena se oklene, Ravn.
21. oplẹníti, -ím, vb. pf. ausplündern, Cig., Jan., M.; oni so oplenili vsa mesta, Dalm.; — rauben: oplenil je vse njih blago, Dalm.; — tudi: oplẹ́niti, Dict., nk.
22. ostəkleníti, -ím, vb. pf. glasieren, Cig.
23. ozeleníti, -ím, vb. pf. grün machen, begrünen, Cig., Jan., M.
24. ožvepleníti, -ím, vb. pf. schwefeln, M.
25. pelę́niti, -ę̑nim, vb. impf. = peliniti, verbittern: skrb za brata jej je tesnila in pelenila čute, Jurč.
26. 1. plẹníti, -ím, vb. impf. Beute machen, rauben, plündern, Meg., Cig., Jan., M., nk.; pleni brzo in ropaj hitro, Dalm.; tudi: plẹ́niti, -im.
27. 2. plẹníti, -ím, vb. impf. ergiebig sein, wohlgerathen (von Früchten), Jan., M., C., Mik.; žito pleni, C.
28. plẹ́niti se, -im se, vb. impf. sich abblättern, sich schiefern, Cig. (T.); — prim. 1. plena.
29. poglẹníti, -ím, vb. pf. = z glenom pokriti, C.
30. pohlę́niti se, -hlę̑nem se, vb. pf. sinken: streha se je pohlenila, Z.
31. pokléniti, -klę́nem, vb. pf. 1) nach einander in eiserne Fesseln schließen: razbojnike v železje p., C., Z.; — 2) = ukleniti: poklenjeni sužnik, C.
32. polẹ́niti, -ẹ̑nim, vb. impf. in Scheiter zerschlagen, V.-Cig.; drva p., C.
33. polẹníti se, -ím se, vb. pf. träge werden, sich der Faulheit ergeben; tudi: polẹ́niti se, -im se.
34. poogleníti, -ím, vb. pf. zu Kohle machen, verkohlen ( chem.), Cig. (T.).
35. poplẹníti, -ím, vb. pf. nacheinander plündern, rauben: vse p., Cig., Jan.
36. postəkleníti, -ím, vb. pf. überglasen, Cig.
37. pozakléniti, -klę́nem, vb. pf. nacheinander versperren, verschließen; vse omare, vsa vrata p.
38. pozeleníti, -ím, vb. pf. allmählich grün machen, begrünen, Cig.; — p. se = pozeleneti, Cig.
39. prejekleníti, -ím, vb. pf. durchstählen, Cig.
40. prekléniti, -klę́nem, vb. pf. anders fesseln oder anketten, Z.; vole p., t. j. jih drugače vkleniti, jvzhŠt.
41. prikléniti, -klę́nem, vb. pf. anfesseln, anketten; jetnika, psa p.; kravo k jaslim p.; — anschließen.
42. priplẹníti, -ím, vb. pf. erplündern, Cig.
43. razčlẹ́niti, -im, vb. pf. gliedern, Cig. (T.).
44. razkléniti, -klę́nem, vb. pf. aufschließen, öffnen; psu gobec r.; popki se razklenejo, Glas.; roke r., die Hände auseinanderfalten; (Ringe, Klammern, Ketten, Fesseln) lösen; — losschließen, Cig.; — r. se, sich lösen, sich öffnen.
45. razzeleníti se, -ím se, vb. pf. grün werden, Dalm.
46. skléniti, sklę́nem, vb. pf. 1) fest zusammenfügen; sodu doge z obročem s.; s. roke, die Hände falten; zusammenschließen, Cig.; s. pse. die Hunde koppeln, Cig.; Pod bledo luno se nad njo Duhovi so sklenili, Preš.; s. po zakletju: sklenjen volk, ein gebannter Wolf, Cig.; s. se, sich schließen, zugehen (von einer Wunde), Cig.; sich vereinigen: da sklenete se enkrat najni poti, Preš.; s. se s kom v molitev, Burg.; sklenjeni z družbo izvoljenih, Burg.; s sklenjenimi močmi, mit vereinten Kräften, Cig.; — 2) zuende bringen, schließen; s. pridigo, sejo; — s. račun, eine Rechnung abschließen, Cig.; — das Leben schließen, sterben: sklenil je; — 3) abschließend zustande bringen, schließen; kup, pogodbo, zavezo, zakon, mir s.; — pesem s., verfassen: Jaz sem tako pesen sklenil, Da se medved je oženil, Npes.- M.; — 4) den Schluss ziehen, folgern, schließen: s. kaj iz česa, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 5) einen Beschluss oder einen Vorsatz fassen, beschließen, sich vornehmen; sodbo s., ein Urtheil fällen, Cig.; kaj ste sklenili?; vojsko s.; trdno je sklenil, da se bode poboljšal (ali: poboljšati se); Zdaj si bom tako sklenil, Dekletom ne bom več verjel, Npes.-K.; — (v poslednjih pomenih po zgledu nem. schließen, beschließen).
47. stəkleníti, -ím, vb. impf. glasieren, Cig.
48. šléniti, šlę̑nem, vb. pf. schnalzen, Mik.; — = s. šibo ali z bičem udariti, Cig., Jan., Notr.- M., Polj.; — prim. šlepati.
49. 1. ulẹ́niti se, * -im se, vb. pf. träge, faul werden.
50. 2. ulẹ́niti se, -im se, vb. pf. ulenjena koza = koza, ki se je ulevila, Rez.- C.; — prim. leniti.
51. uplẹníti, -ím, vb. pf. erbeuten, rauben, Cig., Jan., nk.; tudi: uplẹ́niti: Kraljica ti je vplenjena, Npes.-K.
52. vkléniti, vklę́nem, vb. pf. v. koga, jemandem Ketten, Fesseln anlegen, ihn einfesseln; vklenjenega so peljali, gnali v mesto; — v. vola v jarem, den Ochsen in das Joch spannen.
53. zaglẹníti, -ím, vb. pf. zuschlämmen, mit Schlamm bedecken, Cig.
54. zakléniti, -klę́nem, vb. pf. (mit einem Schloss) verschließen; z. vrata, omaro; — einschließen, einsperren; z. koga v sobo; z. se v sobo; z. denar v omaro.
55. zalẹníti, -ím, vb. pf. 1) vernachlässigen, versäumen, Cig.; — 2) z. se, in Trägheit verfallen, sich der Faulheit ergeben, Cig., Fr.- C.
56. zaplẹníti, -ím, vb. pf. zur Beute machen, erbeuten, Cig., Jan., nk.; ladjo z., ein Schiff kapern, Cig.
57. zeleníti, -ím, vb. impf. grün machen, Cig., Jan.; z. se = zeleneti; drevje se zelení; grün werden ( z. B. vor Zorn): neverniki se zelene kakor trava, Dalm.
58. zlę́niti se, -lę̑nem se, vb. pf. = zdrzniti se, erschauern, Dict., Bolc- Erj. (Torb.); človek se zlene in strese, Rog.- Valj. (Rad); — nam. zlekniti se, vzlekniti se.
59. zlẹníti se, -ím se, vb. pf. träge werden, C., Z.
60. žvepleníti, -ím, vb. impf. = žveplati, Cig.
61. barȃnt, m. = kup: b. skleniti, Npes.-Schein.
62. 1. izklẹ́pati, -klẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad izkleniti; 1) ausjochen, Cig., jvzhŠt.; — 2) ausschließen, Cig., Jan., nk.
63. lẹnílọ, n. = kačji lev, Z.; — prim. leniti se.
64. ocláti, -ȃm, vb. impf. = jekleniti, jekliti, Mur.
65. odklẹ́pati, -klẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad odkleniti; aufsperren, aufschließen; — losketten, Cig.
66. oklèn, -klę́na, m. das Band, Mik.; — o. v vratu, der Halsrheumatismus, Z.; — prim. okleniti.
67. 1. oklẹ́pati, -klẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad okleniti; umschließen, umklammern, umfassen; — einschließen: o. kot, Cig. (T.), Cel. (Geom.); — o. se koga (česa), sich an jemanden (etwas) klammern, umfassen, umschlingen.
68. plẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. = 1. pleniti, plündern, Dalm.
69. polẹnúšiti, -ȗšim, vb. pf. 1) ein wenig faulenzen, Jan. (H.); — 2) p. se = poleniti se, Jan. (H.).
70. prejeklíti, -ím, vb. pf. = prejekleniti, Cig.
71. 1. preklẹ́pati, -klẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad prekleniti; vole p., jvzhŠt.
72. 1. priklẹ́pati, -klẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad prikleniti.
73. pritískati, -am, I. vb. impf. ad pritisniti; 1) dazu-, daraufdrücken; k srcu koga p.; pečat p. na pisma; — ob zid p., an die Wand drücken, SlN.; — hindrängen; — k bregu p., anlanden, Cig., Jan.; — 2) drücken; Godec strune pritiska hudo, Preš.; — p. koga, jemandem einen Zwang anthun, ihm hart zu Leibe gehen, ihn bedrängen, bedrücken; p. dolžnika, Cig.; kupec pritiska kupovavce, der Verkäufer übernimmt die Käufer, Cig.; — 3) zusetzen, sovražniki od vseh strani pritiskajo; p. za kom, jemanden verfolgen; voda pritiska; kri pritiska v glavo (dringt zum Kopfe); solnce pritiska, die Sonne brennt, Cig., Preš.; überhandnehmen: mraz, vročina, bolezni, bolečine pritiskajo; — drängen: pritiskajo, smrt apostolov skleniti, Ravn.; — ( praes. pritíščem: čimbolj se pritišče, tembolj vrišče, Volče- Erj. [Torb.]); — II. vb. pf. dazudrucken: besedam p. razlago, Navr. (Kop. sp.).
74. 1. razklẹ́pati, -klẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad razkleniti; aufschließen, öffnen, lösen; — usta se mu do ušes razklepajo, LjZv.
75. 1. sklèn, sklę́na, m. 1) die Verbindung, das Band ( fig.): prirojeni sklen deteta z materjo, Vod. (Bab.); die Vereinigung: Da sebi prisega Svet vekoma sklen, Vod. (Pes.); — 2) der Paragraph, ogr.- Valj. (Rad); — (iz skleniti napačno narejeno).
76. 3. sklẹ́pati, -klẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad skleniti; 1) fest zusammenfügen, verbinden, zusammenschließen; pse s., Hunde koppeln, Cig.; obroč s., die Reifenden zusammenschließen, Str.; roke s., die Hände falten; (= z rokami s., Npes.-Schein.); — verbinden, vereinen, Cig., Jan.; besede s., C.; ljubezen nas sklepa, nk.; — s. se, sich schließen, Mur.; sich zusammenfügen und verbinden, Cig.; ne veš, kako se kosti v noseče telesu sklepajo, Škrinj.; — s. se, zusammenpassen, sich vereinen; dobro se sklepa, Mur., Cig.; — 2) schließen, endigen, Cig., Jan.; sklepajoč svoj govor, am Schluß seiner Rede, nk.; začenjati in s. posvetovanje, nk.; — abschließen: račune s., — in den letzten Zügen liegen, Cig.; — 3) abschließen, zum Abschluss zu bringen suchen: mir, pogodbo s.; — 4) folgern, Schlüsse ziehen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 5) Beschlüsse, Vorsätze fassen, beschließen; zakone s.; človek sklepa, Bog pa sklene, Valj. (Rad).
77. ulízniti, -lı̑znem, vb. pf. 1) glatt wetzen, Z.; — 2) moja glava se mi je uliznila, ich habe die Haare verloren, Rez.- C.; uliznjena koza = ulenjena koza, Rez.- C.; ( prim. 2. uleniti se).
78. vklẹ́pati, -klẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad vkleniti.
79. zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.- Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.- Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.- Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.- Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.- Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar- Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.- Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.- C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj ( nav. zakaj?) warum? za to, deshalb ( nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.- Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.- Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče- Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.- C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.- Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.- Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. ( Št.)- Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.- Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči ( eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, ( opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.
80. 2. zaklẹ́pati, -klẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad zakleniti; verschließen, versperren; zvečer vrata z.; z. se v sobo; — nož se zaklepa, das Messer lässt sich schließen.
81. zapı̑snik, m. 1) das Einschreibebuch, Jan.; — 2) das Protokoll, Cig., Jan., DZ., nk.; z. narediti, ein Protokoll aufnehmen, Cig.; = z. storiti, Levst. (Nauk); z. skleniti (schließen), Cig.; na z. povedati, zu Protokoll geben, DZ., Zv.; na z. zaslišati, zu Protokoll vernehmen, DZ.; vložni z., das Einreichungsprotokoll, Jan., nk.
82. zaplẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zapleniti, Jan. (H.).
83. zavę̑za, f. 1) das Zuband; vrečna z., das Sackband, C.; das Band: trdne zaveze on oslabi, Schönl.- Valj. (Rad); die Fessel: zaveze mojih grehov! Bas.; — 2) die Verbindung, die Connexion, das Bündnis, der Bund; zakonska z., die eheliche Verbindung, Cig.; das Verhältnis: zavezo imeti s kom, biti s kom v zavezi, Cig., C., nk.; zavezo storiti, einen Bund schließen, Meg., Dalm., Trub.; = zavezo skleniti, Cig., nk.; trojna z., die Tripelallianz, Cig. (T.); — stara, nova z., der alte, neue Bund (der Bibel); — 3) die Übernahme einer Pflicht, die Verpflichtung: pismena z., die Verschreibung, der Revers, Cig.; meniška z., der Profess, Cig.; — die Verbindlichkeit, die Obliegenheit, Cig., Jan.; die Haftung, Cig., DZ.; osebna z., die persönliche Haftung, DZ.; biti v zavezi, haften, DZ.
84. zlę̑n, m. neka bolezen pri prascih: bolna žival neče jesti, vedno leži ter često se zdrzne in strese po vsem životu, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. zleniti se.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani