lek (873)

1. lẹ́k, m. 1) das Heilmittel, Ist.- Mur., Cig., Jan., Štrek., nk., pod Poreznom- Erj. (Torb.); za smrt ni leka, gegen den Tod ist kein Kraut gewachsen, Cig.; — die Dosis, Notr.- Cig.; — ein kleines Quantum: zlata ni v njem niti za lek, Erj. (Izb. sp.); — der Talisman, Čepovan ( Goriš.)- Erj. (Torb.); vedomca vrniti z mogočnimi leki, da ne pride v hišo, pri Trstu- LjZv.; — das Mittel, C.; pravni l., das Rechtsmittel, DZ.; — 2) kačji l., der Lauch (allium sp.), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
2. lẹkár, -rja, m. 1) der Pharmaceut, Cig.; der Apotheker, Cig., Jan.; — 2) = zdravnik, Vod. (Bab.), Valj. (Rad).
3. lẹkaríca, f. die Apothekerin, Cig., Nov.
4. lẹkarı̑ja, f. 1) coll. Arzneien, C.; — die Cur, C.; — 2) lekarije, Droguen, Cig. (T.).
5. lẹkarína, f. die ärztliche Gebür, Jan. (H.).
6. lẹkáriti, -ȃrim, vb. impf. Pharmaceut, Apotheker sein, Cig.
7. lẹkárna, f. = lekarnica, C.
8. lẹkárnica, f. die Apotheke, Cig., Jan., nk.
9. lẹkárničar, -rja, m. = lekarnik, nk.
10. lẹkȃrnik, m. der Apotheker, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk).
11. lẹkárski, adj. Pharmaceuten-, Apotheker-, Cig., Jan.; l. zapis, das Recept, C.
12. lẹkȃrstvọ, n. die Pharmacie-, die Apothekerkunst, Cig., Jan.
13. ləkȃt, -htȗ, m. = laket, der Ellbogen, die Elle, Levst. (Sl. Spr.); ( pl. lehti f., Levst. [Sl. Spr.]).
14. ləkȃt, -htı̑, f. = laket, lahet, Mik.; — der Ellenstab, Met.; pl. ləhtı̑, der Arm: gornje, spodnje lehti, der Ober-, Unterarm, Erj. (Som.); — prim. laket.
15. lēkcija, f. die Lection (Vorlesung, Lehrstunde, Lernstück), Cig. (T.), nk.
16. lę́kniti, * lę̑knem, vb. pf. 1) biegen, M., C.; — 2) l. se, sich entsetzen, erschrecken, ogr.- Mik.; — 3) intr. lekniti, auffahren ( z. B. vom Hasen), C.; erschrecken, C., Mik.; erstaunen, C.
17. leknọ, n. die Seerose (nymphaea), C., Z.
18. lẹkoslǫ̑vəc, -vca, m. der Pharmaceut, Jan.
19. lẹkoslǫ̑vje, n. die Arzneilehre, Cig.
20. lẹkováti, -ȗjem, vb. impf. = lečiti, Z., Notr.
21. lẹkovı̑t, adj. heilsam, Heil-, Cig., Jan.; lekovita voda, der Gesundbrunnen, Zora; lekovite toplice, Zv.
22. lẹkovı̑tost, f. die Heilsamkeit, Jan.
23. lekovše, n., Mur., C., pogl. lokovše.
24. lẹkoznȃnstvọ, n. die Pharmakologie, Cig., Jan.
25. aleksandrīn, m. der Alexandriner, (neka vrsta stihov), Jan., Cig. (T.).
26. aleksandrīnəc, -nca, m. = aleksandrin, nk.
27. 1. blę́k, m. b. ovac, eine Herde Schafe, Medv.- M., Kras; — prim. blekati.
28. 2. blèk, bléka, m. 1) = krpa; — 2) pl. bleki = krpice (viereckig geschnittene Nudeln); — 3) die Flecken (= Masern), Savinska dol.; — prim. nem. Fleck, Flecken.
29. blekȃnje, n. das Blöken; — das Geschwätz, LjZv.
30. blekáš, m. der Blöker (o kozlu, ki rad blekeče), Erj. (Torb.).
31. blekáti, -kȃm, blę́čem, vb. impf. 1) blöken, C.; — 2) schwatzen, Cig., C.; neumno b., LjZv.
32. bleketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. blöken: ovca blekeče, BlKr.
33. blę́kniti, * blę̑knem, vb. pf. 1) aufblöken, C.; — 2) einen Stammellaut hören lassen, mucksen; tudi katero vmes b., auch ein Wort mitreden, Šol.; ne blekne nobene, Andr.; unvorsichtig etwas aussprechen, ausplappern, Cig., LjZv.
34. blekotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. stammeln, Mur.
35. blekotljìv, -íva, adj. stammelnd, Mur.
36. branovlẹ̀k, -vlẹ́ka, m. das Querholz, woran die Stränge befestigt werden, das Wagendrittel, Cig., C., Mik., vzhŠt.
37. brǫ̑lək, -lka, m. die Zaungrasmücke (sylvia garrula), Koblja Glava na Krasu- Erj. (Torb.).
38. bȓslək, m., C.; pogl. bršljan.
39. brzotálək, -lka, adj. leichtflüßig, Erj. (Min.).
40. cẹ̑łək, -łka, m. das Ganze, Jan., Zora- C.
41. čebȗłək, -łka, m. 1) drobna čebula za sajenje, die Brutzwiebel, Cig., Dol.; — 2) neko jabolko, Dol.- Erj. (Torb.).
42. čepovlẹ̀k, -ẹ́ka, m. der Korkzieher, Jan.; — pogl. zatičnjak.
43. čȗlək, -lka, m. männliches Schwein, der Eber, Dol.- Vest.
44. dálek, adj. weit, fern, Jan., C., Zora, LjZv.; — adv. daleko = daleč, Mur., Jan., Zora; — ("dalki", C.; "dalko", C., kajk.- Vest.).
45. dalekǫ̑ča, f. = dalja, Habd.- Mik.
46. dalekoglèd, -glę́da, m. = daljnogled, Jan., C.
47. dalekopìs, -písa, m. = daljnopis, Cig., Jan., C.
48. dalekovídən, -dna, adj. fernsichtig, Jan., Sen. (Fiz.).
49. dalekovídnost, f. die Fernsichtigkeit, Erj. (Som.).
50. dẹ́łək, -łka, m. dem. del; das Theilchen; das Körpertheilchen, Cig. (T.); istorodni delki, gleichartige Theilchen, Erj. (Min.).
51. dialēktičən, -čna, adj. dialektisch, Cig. (T.).
52. dialēktika, f. znanstvena metoda modroslovskega razmotrovanja, die Dialektik.
53. dọ̑łək, -łka, ( dolək), m. dem. dol, Mur.
54. dółẹka, * adv. = doli, C.
55. domı̑slək, -sləka, (-səłka), m. der Einfall, Cig., C., Svet. (Rok.); — die Einbildung, Cig.
56. eklekticīzəm, -zma, m. izbiranje raznih modroslovnih naukov iz raznih sistem, der Eklekticismus ( phil.), Cig. (T.).
57. elēktričən, -čna, adj. elektrisch; električna iskra; električna ločba, die Elektrolyse, Cig. (T.).
58. elēktričnost, f. die Elektricität (als Eigenschaft), Cig. (T.).
59. elēktrika, f. die Elektricität (als Materie), Cig., Jan., Cig. (T.); e. vzbujena z dotikanjem (po dotiku), Berührungselektricität, e. vzbujena z drgnjenjem, Reibungselektricität, e. vzbujena s toploto, Thermoelektricität, razdelbna e., die Vertheilungselektricität, Cig. (T.).
60. elektrizováti, -ȗjem, vb. impf. elektrisieren, Cig. (T.), nk.
61. elektrodināmika, f. medsebojno vplivanje električnih tokov, die Elektrodynamik, Cig. (T.).
62. elektrofōr, m. der Elektricitätsträger, der Elektrophor.
63. elektrolīza, f. električna ločba, die Elektrolyse, Cig. (T.).
64. elektromagnetīzəm, -zma, m. vplivanje elektrike na magnetizem, der Elektromagnetismus, Cig. (T.).
65. enakoelēktričən, -čna, adj. gleichnamig elektrisch, Cig. (T.).
66. fižǫ̑łək, -łka, m. dem. fižol; fižǫ̑lek, Št.
67. fleksīvən, -vna, adj. = pregibalen: fleksivni jeziki, flexive, flectierende Sprachen, Cig. (T.).
68. gọ̑mblek, m. die Birkenblüte, ogr.- Valj. (Rad).
69. grı̑lək, -lka, m. dem. gril; — die Hirngrille, C.
70. hvalę́ka, f. das Loblied, ogr.- C.
71. hvalę́kati, -am, vb. impf. Loblieder singen, ogr.- C.
72. izblę́kniti, * -blę̑knem, vb. pf. mit etwas herausplatzen, sich im Reden verschnappen, etwas ausplaudern.
73. izcmȗlək, -lka, m. etwas Ausgesogenes, C.; (izcmȗłək?).
74. izdáleka, adv. = izdaleča, C., ogr.- Raič ( Kol.).
75. izdẹ̑łək, -łka, m. das Ausgearbeitete, das Product, das Industrieerzeugnis, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ.; modrosti čudni izdelki, Škrinj.- Valj. (Rad); — das Elaborat, Cig.
76. izlę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. hervorrecken, Šol.; — izleknjen, ausgewachsen, Z.
77. izmı̑slək, -sləka, (-səłka), m. die Erdichtung, Cig., Navr. (Kop. sp.); to so prazni izmisleki, das sind faule Fische, Cig.
78. izpodmȏłək, -łka, m. die Grotte, Rib.- M.
79. izpodrȃslək, -sləka, (-səłka), m. = izpodrast 1), Cig.
80. izpremı̑slək, -sləka, (-səłka), m. die Aenderung des Vorsatzes, Cig.; die Sinnesänderung, Jan.
81. izrȃslək, -sləka, (-səłka), m. der Auswuchs, Jan., das Wasserreis, Cig.
82. izstrẹ̑łək, -łka, m. das Geschoss, das Projectil, Cig. (T.), DZ.
83. izvlẹ̑ka, f. das Herausziehen, C.
84. izvlẹkávati, -am, vb. impf. ad izvleči, nk.
85. izvlẹ́kovati, -ujem, vb. impf. ad izvleči: i. koga izpod prahu, Ravn.
86. izvǫ̑tlək, -tləka, (-təłka), m. die Aushöhlung, hohler Ausschnitt, Cig.
87. jȗdlək, -dləka, m. = bedak, Ščav.
88. katalēktičən, -čna, adj. z nepopolno končno stopo (o verzih), katalektisch, Cig. (T.).
89. 1. klę̑k, m. 1) die Kniewippe, Telov.; — 2) ein gekrümmter Sprössling, Z.; — 3) = kljuka, die Klinke, Jan.
90. 2. klèk, kléka, m. v kletvicah (kakor: šent, vrag itd.): menda ne bo gozdarja več klek prinesel, bil je že klek, lejte kleka! i. dr., Jurč.; ti klek babji! BlKr.
91. 3. klek, m. = drevo življenja (thuja), Tuš. (B.).
92. klę́ka, f. 1) ein elendes Pferd, die Schindmähre, Cig., Jan., Soška dol.- Erj. (Torb.), Polj.; sedlo tako lepo stoji na koščenem hrbtišču njegove kleke, Jurč.; — 2) eine magere Kuh, C.; — 3) grčasta krivina na drevesu, Notr.
93. klę́kanje, n. eine Art der Nähterei, welche allerlei kleine Löcher in der Naht lässt, der Hexenstich, V.-Cig.
94. klekarı̑ja, f. = klekanje, Cig.
95. klę́kast, adj. 1) verkrümmt: klekasto drevo, Notr.; prim. kleka 3); — 2) hinkend, Z.
96. 1. klę́kati, -am, vb. impf. in die Knie sinken, beim Gehen knicken, wanken, Z., ogr.- Mik.; k. v napadu, Kniewippen im Ausfall machen, Telov.
97. 2. klę́kati, -am, vb. impf. eine gewisse Art zu nähen, prim. klekanje; — = klekljati, Z.; uči šivati, klekati, Dict.
98. klekəc, -kca, m. der Braunspat, Cig.
99. kleketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klappern, Z.; — krächzen, Jan. (H.).
100. klę́kljati, -am, vb. impf. Spitzen klöppeln, Cig.; — prim. nem. glöckeln = klöppeln.

1 101 201 301 401 501 601 701 801  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani