lek (801-873)

801. vlẹ́či, vlẹ́čem, vb. impf. ziehen, schleppen: v. voz; v. koga za roko; magnet železo na-se vleče, der Magnet zieht das Eisen an; domov me vleče, es zieht mich nachhause; oči na se v., Aufsehen machen; črez zobe v., ausrichten, verleumden; — sapo na se, k sebi v., den Athem an sich halten; — na ušesa v., lauschen, horchen; — v. koga, jemanden aufziehen, Kr.; on me je dolgo vlekel, jaz sem ga pa potegnil, Polj.; — veter vleče; tu vleče, hier ist ein Luftzug; — na belo, črno, zeleno v., ins Weiße, Schwarze, Grüne spielen, Dict., Cig., Šol.; mesec je na rdeče vlekel, jvzhŠt.; — v. na kaj, nach etwas schmecken, einen Beigeschmack haben; vino, pivo na kislo vleče, der Wein, das Bier hat einen Stich, Cig.; — v. s kom, es mit jemandem halten; na dvoje v., in zwei Parteien getheilt sein, Cig.; — v. se, geschleppt, geschleift werden; obleka se vleče po tleh; dahin ziehen: Po cest' se vleče silna vojska, Npes.-K.; sich hinschleppen; vleče se kakor megla brez vetra; — pot se vleče, der Weg zieht sich; — reč se vleče, die Sache verzieht sich, zieht sich in die Länge; kar se vleče, ne uteče, aufgeschoben ist nicht aufgehoben, Cig.; — vino se vleče, der Wein zieht sich, ist zähe, Cig.; — v. se za koga, kaj, sich um jemanden, etwas reißen; v. se za koga, jemandes Partei halten, sich für ihn verwenden; — v. se za kako reč, etwas eifrig verfechten; — v. se s kom, mit jemandem streiten, zanken: nikar se z bogatim človekom ne vleci! Škrinj.; v. se s kom za svoje, Jsvkr.
802. vóliti, vǫ́lim, vb. impf. 1) wählen; — župana v.; voleči razdelek, der Wahlkörper, Levst. (Nauk); — 2) anwünschen: smrt komu v., Jap. (Prid.); — 3) v. komu kaj, jemandem im Testamente etwas vermachen, legieren; (v tem pomenu tudi pf.); — 4) lieber wollen: volim umreti nego grešiti, ogr.- C.
803. vȏłnat, adj. wollig; — wollen; volnata obleka.
804. vołnę̑n, adj. wollen; volnena obleka.
805. vǫ̑rdati, -am, vb. impf. 1) herumstöbern ( n. pr. obleko po škrinji prevračati), BlKr.- Let.; — 2) v. se, spielen, scherzen (von jungen Thieren, Kindern), zapŠt.- C.; — sich mühen, Jan.
806. vrẹ́ti, vrèm, vb. impf. 1) sieden; krop, mleko vre; — gähren; mošt vre; — in Aufwallung sein; vse vre po meni; po deželi vre, Cig.; — 2) sprudeln, quellen, hervorströmen; voda vre iz zemlje; — 3) in Menge u. schnell sich bewegen, strömen; ljudje vkup vro; — 4) rauschen; v oblakih vre ( n. pr. pred točo); Roj mi je v cvetjiču vrel, Danj. (Posv. p.); — schreien, murren: v. nad kom, Savinska dol.- C.; — praes. vrẹ̑jem, jvzhŠt.
807. vȓhnji, adj. der obere; vrhnja obleka, vrhnja suknja, der Oberrock.
808. vsakdánji, adj. täglich, vsakdanji kruh; v. gost, der Stammgast; vsakdanji troški, laufende Auslagen, Cig. (T.); — alltäglich, gewöhnlich, gemein; vsakdanja obleka; v. izrek, der Gemeinplatz, Cig. (T.).
809. vsedánji, adj. = vsakdanji: v vsedanji in praznični obleki, Zv.; (vsedenji, C.).
810. vsę́dnji, adj. = vsakdanji, Cig., Jan., Podkrnci- Erj. (Torb.); vsednja obleka, Cig., Jan., nk., Podkrnci- Erj. (Torb.), Notr., Gor.; vsednji dan, der Wochentag, Cig., Jan.; ob vsednjem, an Werktagen, Zv.
811. vzdŕžati, -am, vb. impf. ad vzdržati, -im; 1) aushalten, erhalten, unterhalten: kdo te z obleko vzdrža? Lašče- Erj. (Torb.); — 2) zurückhalten, hemmen: Trdna med nama vzdiguje se stena, Vendar ne vzdrža želj skrivnih plamena, Preš.
812. zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.- Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.- Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.- Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.- Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.- Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar- Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.- Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.- C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj ( nav. zakaj?) warum? za to, deshalb ( nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.- Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.- Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče- Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.- C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.- Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.- Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. ( Št.)- Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.- Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči ( eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, ( opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.
813. zadrgúljica, f. das Schnürband: obleka na zadrguljico, das Schnürkleid, Ravn.- Cig.
814. zagáliti, -im, vb. pf. verhüllen, zuhüllen, Cig., Fr.- C.; v raztrgano obleko zagaljena telesa, Jurč.
815. zagrísti se, -grízem se, vb. pf. 1) sich verbeißen; ( pren.) z. se v kako reč, sich in etwas verbeißen, nk.; — zagrizen, verbissen: zagrizen nasprotnik, sovražnik, nk.; — 2) = usiriti se: mleko se zagrize, die Milch wird käsig, gerinnt: zagrize se mleko, ako se kuhat dejano deloma v sir izpremeni, Kr.; iz zagrizenega mleka je dobra skuta, Ravn.
816. zagúliti, -im, vb. pf. 1) abwetzen, durch Wetzen beschmutzen, Jan., C.; obleka je zaguljena, BlKr.; — 2) Schwielen verursachen, schwielig machen, C.; z. si roke, Notr.; imeti zaguljene roke, Schwielen an den Händen haben, Polj.; — z. se, verharten (von der Haut), schwielig werden, Cig., C.; zagulilo se mi je = naredil se mi je žulj, Notr.; — abstumpfen, Jan.; smrtne puščice z., C.; čut z., C.; — zaguljen, roh, grob, unzart, Cig., ZgD.; — 3) drago komu kaj z. (= drago zaračuniti), Blc.-C.; — 4) z. se komu, bei jemandem in Ungnade fallen, V.-Cig.; — 5) einbleuen: z. komu kaj, Gor.; — človek je zaguljen v kako stvar (vernarrt), BlKr.
817. zajẹ́sti, zajẹ́m, vb. pf. 1) z. koga, jemandem im Essen zu dessen Nachtheile zuvorkommen, schneller essen als ein anderer, der dadurch zu kurz kommt, Cig., C., Z., — übervortheilen, Fr.- C.; — 2) veressen, auf Essen verausgaben; ves denar je po krčmah zajedel in zapil; dolg z., eine Forderung abzehren, Cig.; — glavnica se zaje (wird aufgebraucht), ako ni naložena, Goriš.; — zajedla se je živina po zimi, das Vieh hat im Winter soviel aufgefressen, als es wert ist, Cig.; — z. se, sich an Lebensmitteln verschulden, Cig.; — 3) z. se v kaj, sich einbeißen: vrvca se v kožo cepljenega drevesa zaje; — globoko zajeden žleb, eine tief eingerissene Rinne, Šol.; — z. se, seichwund werden, C.; zajeden, seichwund ( v. Kindern), C.; — zaje se mi v grlu, ich bekomme einen rauhen Hals, Zv.; — 4) z. se, = zagristi se (o mleku), Erj. (Torb.); — 5) (zum Nachtheile) verzehren, fressen: v jeseni ovce glen zajedo in shirajo, Polj.
818. zakipẹ́ti, -ím, vb. pf. zu wallen anfangen; zakipelo je mleko v loncu; zakipelo je morje; — zakipelo je v njem, er gerieth in Affect; naglo mu zakipi, er geräth leicht in Zorn, Cig.; majhen piskrc hitro zakipi, jvzhŠt.
819. zakláfniti, -klȃfnem, vb. pf. = zaklapniti: z. si obleko, Ščav.- C.
820. zaklápniti, -klȃpnem, vb. pf. zuschließen, Trst. (Let.); zuknüpfen: z. obleko, Z.
821. zakŕkniti, -kȓknem, vb. pf. 1) sich verhärten, Mur., M.; — sich verdichten, C.; erstarren, gerinnen, Jan.; mleko zakrkne, Nov.- C., Erj. (Som.); — 2) = crkniti, Levst. (Zb. sp.); — 3) ( fig.) sich verhärten, hartnäckig, obstinat werden, Cig., Ravn.- C.; z. v hudobiji, Cig.; — 4) hart machen, verstockt machen: kako vendar napuh zakrkne človeško srce! Ravn.; — z. se, erharten, Cig.; prst se mi je zakrknil, Polj.; na maslu zakrknjeno jajce, das Ochsenauge, Jan. (H.); — zakrknjen, verstockt: zakrknjen v hudobiji, Cig.; zakrknjeno srce, obstinater Sinn, Nov.- C.
822. záłkniti, -nem, vb. pf. ersticken (vor Hitze), Rib.- Mik.; — prim. zalekniti.
823. zamrsáti, -ȃm, vb. pf. beschmutzen, beschmieren, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); zamrsana obleka, t. j. taka, katera je oprana izgubila prejšnji lesk in lepo barvo, Podmelci ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
824. zanósiti, -nǫ́sim, vb. pf. 1) vertragen, verschleppen, Cig., Jan., M.; — 2) schwanger werden, empfangen; zanosila je, Jan., LjZv., Npes.-Vraz, Dol.- Levst. (M.), Fr.- C., ogr.- C., jvzhŠt.; zanošen sad, die empfangene Leibesfrucht, ogr.- C.; — 3) = ponositi: zanošena obleka, abgetragene Kleidung, Jurč.
825. 1. zapáliti, -im, vb. pf. = zažgati, versengen, verbrennen; obleko, lase si z.; — brennen machen, anzünden; hišo komu z.; pipo si z.; — losbrennen, Jan.; z. top, Cig.; z. se, Feuer fangen, sich entzünden, Cig.; — stark einheizen, Mur.
826. zapáriti, -pȃrim, vb. pf. 1) ausbrühen, Cig.; sod z., Cig., M.; — mleko z., da se usiri, C.; — zaparjen, schamroth, Cig.; — 2) = s prevročim kropom popariti, verbrühen, Vod. (Izb. sp.).
827. zapẹ̑njati, -am, vb. impf. ad zapeti, (-pnem); zuhefteln, zuknöpfen, zuschnallen; obleko, remen, pas si z.
828. zaprašíti, -ím, vb. pf. 1) mit Staub bedecken, einstäuben, bestäuben; z. se, sich mit Staub bedecken, staubig werden; obleka se je zaprašila; vse je zaprašeno po sobi; — 2) (Staub aufwirbelnd) enteilen, entrennen: (Lambergar) Mi zdaj iz dvora zapraši, Npes.- Vod. (Pes.); — z. se, aufstäuben ( intr.), Cig.; zaprašilo se je, eine Staubwolke erhob sich; — z. se, losfahren, losstürzen: z. se proti komu, v koga, Cig.; pes se v mačka zapraši, Gor., Dol.
829. zasegováti, -ȗjem, vb. impf. = segati, einschlagen: v kak oddelek z., DZ.
830. zasẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. 1) sich setzend einnehmen, einen Platz besetzen; vse stole so zaseli, Mur.; mesto komu z.; prestol z., den Thron besteigen, Cig., nk.; miza je zasedena, der Tisch ist besetzt, Cig.; peč je zasedena okoli in okoli, Jsvkr.; konja z., sich zu Pferde setzen; Zasede konj'ča brzega, Npes.-K.; — muha meso zasede, die Fliege beschmeißt das Fleisch, C.; — 2) mit einem Hinterhalt besetzen: zaseli so cesto, Kras- Erj. (Torb.); z. komu, jemandem einen Hinterhalt legen, auflauern, ogr.- C.; divji petelin je zaseden (ist "eingerichtet"), Št.; kuga se kje zasede (wird heimisch), C.; — z. se, sich versitzen, sich starr sitzen, Z.; — z. se, starr werden, gerinnen: beljačec se zasede, Bleiw. ( Let.); mleko se zasede, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); zasedena kri, unterlaufenes Blut; ( pogl. sesesti).
831. zasíriti, -sı̑rim, vb. pf. anlaben, Levst. (M.); — z. se, zu Käse werden: mleko se zasiri, Nov.; zasirjeno mleko, Erj. (Torb.); tudi: kri se je zasirila (ist geronnen), Staro Sedlo- Erj. (Torb.); ( pogl. səsiriti se).
832. zaslę́cati, -am, vb. impf. ad zaslekniti; aufschlagen: rokave z., Cig.
833. zaslẹpljénje, n. die Verblendung: zašli so daleko v svojem zaslepljenju, kajk.- Valj. (Rad).
834. zastávljati, -am, vb. impf. ad zastaviti; 1) verstellen: zastavljali so lovci in gonjači zaporedoma več dolin in jarkov, a volka ni bilo na dan, LjZv.; — 2) versetzen; začel je svojo obleko z.; — 3) ansetzen; zalego z., Brut ansetzen, Por.; — stellen, aufgeben; zastavljali so mu vprašanje za vprašanjem, Jurč.
835. zašíti, -šı̑jem, vb. pf. zunähen, vernähen; sam sebi je rokav zašil = er hat sich selbst geschadet, Met.; ne molči, da mu usta zašiješ; luknjo v kaki obleki z.; raztrgane hlače z.; — einnähen: z. koga v vrečo, in einen Sack einnähen; denar v oblačilo z.; — zašili so ga (šaljivo) = zaprli so ga.
836. zašpíliti, -špı̑lim, vb. pf. zuspeilen: klobaso z., Cig., M.; — z. obleko, mit der Stecknadel ein Kleid zuheften, Trst. (Let.); — prim. špila.
837. zatẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad zatepsti; 1) zuschlagen: zemljo z., C.; — 2) beschmutzen: obleko si z., C.; prim. zatepsti 2); — 3) einklopfen, Cig.
838. zatépsti, -tépem, vb. pf. 1) zuschlagen, hartschlagen; z. zemljo, die Erde hart stampfen, C.; zemlja od dežja zatepena, die infolge des Regens nicht mehr lockere Erde, C.; dež zatepe setev, M.; — zatepeno srce, ein verstocktes Herz, Trub.; — zatepen, untersetzt, gedrungen ( v. Körperbau), Dict., Ig (Dol.); — 2) mit Koth beschmutzen; z. obleko, Cig., C.; ves zatepen. Cig., BlKr., jvzhŠt.; — 3) durch Schlagen, Klopfen hineinbringen, einklopfen, Cig.; — z. se komu v glavo, sich in jemandes Gedanken festsetzen, Let.; — 4) z. juho z moko, Mehl in die Suppe einrühren, Mur., C.; — 5) verlieren, verlegen, Cig.; penez sem nekam zatepla, vzhŠt.- C.; — verloren gehen machen: nekoliko čebel zatepo dežji in plohe, Levst. (Beč.); — verthun, verschwenden, Cig., C.; z. čas, die Zeit vertändeln, Cig.; — z. se, vagierend sich verlieren, sich verirren, z. se kam, Cig.
839. zatrováti, -trújem, vb. pf. (als Gegenmittel ein Gift) unschädlich machen: mleko zatruje strup, Gor.- DSv.
840. zavábiti, -im, vb. pf. 1) verlocken, Z.; — 2) z. mleko = skuhati, da zavre: zavabljeno mleko = vrelo m., Tolm.; übhpt. abkochen, Otaleže ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
841. 1. zavı̑rati, -am, vb. impf. ad 1. zavreti; anfangen zu sieden: mleko že zavira.
842. zavlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. 1) einziehen: z. s telohom ali teloh z. živini, die Nieswurz einem Vieh durch die Haut durchziehen, V.-Cig.; z. trak pod kožo, Strp.; — 2) durch Ziehen verdecken: z. se, sich bewölken, Cig., C.; nebo je zavlečeno, Z.; — 3) = zavlačiti, zueggen, Cig.; eineggen, Cig., Jan.; seme z., Z.; — 4) tesarji so hišo zavlekli, die Zimmerleute haben ein Gebäude zugelegt, d. h. das Zimmerwerk auf der Erde so zugerichtet, wie es nachher aufgerichtet werden soll, V.-Cig.; — 5) an einen abseitigen Ort schleppen, verschleppen, Cig.; kavke rade denar zavlečejo, Cig.; an einen ungehörigen Ort ziehen, in Unordnung bringen: pohišje, po hiši je vse zavlečeno, C.; — verschleppen, hineinschleppen, hinschleppen; z. kaj kam; pes je mrtvega zajca zavlekel v grmovje; prijatelj me je zavlekel v krčmo; zavleklo se je nekam drugam, das Gewitter ist irgendwohin anders gezogen; — 6) z. se, sich verziehen ( z. B. beim Schachspiel), Cig.; — 7) verziehen, in die Länge ziehen; pravdo z., Cig.; to se bo zavleklo, das wird sich in die Länge ziehen.
843. 1. zavrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. 1) in Wallung gerathen: zu sieden anfangen, aufsieden; mleko še ni zavrelo; — kri mu je zavrela, er ist an einem hitzigen Fieber erkrankt, Z.; o hudi vročini svinjam rada kri zavre, jvzhŠt.; — ( fig.) kri mu je zavrela, sein Blut gerieth in Wallung, er wurde zornig; kmalu mu zavre, er wird gleich böse, Cig., Met.; — in Gährung gerathen, aufgähren, Cig., Jan.; in die faule Gährung gerathen (o vinu), umschlagen, verderben: vse vino mu je zavrelo; — 2) aufsieden machen (lassen); vina, mleka z., Wein, Milch absieden; malo mleka sem si zavrela; — aufwallen machen: strast mu je zavrela vročo južno kri, Jurč.; — (nastalo iz zəvrẹ́ti [= vzvreti], Cv.).
844. zdọ̑jka, f. = krava, ki doji: dobra z. (= daje veliko mleka), BlKr.
845. zdravı̑lar, -rja, m. = lekar, der Pharmaceut, Mur., Cig., C.
846. zdrpáliti, -ȃlim, vb. pf. abwetzen, Cig.; zdrpaljena obleka, SlN., Gor.
847. zgrísti, -grízem, vb. pf. 1) durch Beißen zerkleinern, zerbeißen; kosti z.; — 2) z. se, gerinnen (o mleku); — z. se, zu Essig werden, Cig.; — z. se od žalosti, vertrauern, Cig.
848. zı̑mka, f. 1) die Winterkuh, Nov.- C.; krava, dasi zimka, ima vsako pot po dve latvici mleka, Jurč.; — 2) eine Winterfrucht, C., Z.; bes. der Winterroggen, Cig.; — der Winterapfel oder die Winterbirne, Z.
849. zímski, adj. winterlich, Winters-; zimski čas, zimski večeri; zimsko vreme, zimska obleka.
850. zjẹ́sti se, -jẹ́m se, vb. pf. = zgristi se (o mleku), Črniče ( Goriš.).
851. zlę́cati se, -am se, vb. impf. ad zlekniti se; sich ausstrecken, die Glieder strecken, sich recken, Cig., Jan., Met., Ravn.- Valj. (Rad); — ( nam. vzl-).
852. zlę́niti se, -lę̑nem se, vb. pf. = zdrzniti se, erschauern, Dict., Bolc- Erj. (Torb.); človek se zlene in strese, Rog.- Valj. (Rad); — nam. zlekniti se, vzlekniti se.
853. 1. zložíti, -ím, vb. pf. 1) zusammenlegen; obleko z. v omaro; kramo z. v krošnjo, Cig.; schichten: drva z. na sežnje, das Holz aufklaftern, Cig.; — z. zemljišča, Grundstücke commassieren, Jan.; — zusammensteuern: z. denar za kak namen; — construieren: z. kaj iz koscev; Bog je telo zložil, Jap.- C.; (eine Schrift für den Druck) setzen, Cig. (T.); — zusammensetzen: zložen iz 10 delov; zložena beseda, ein zusammengesetztes Wort, Cig., nk.; zložen rek, ein zusammengesetzter Satz, Cig. (T.); zložen, mehrnamig ( math.), Cig. (T.); — verfassen: pesem z.; — componieren: napev pesmi z.; — 2) zusammenfalten: pismo, ruto z.; — 3) in Einklang bringen, einverständigen, Cig.; — z. se, übereinkommen, Boh.
854. zməčkáti, -ȃm, vb. pf. 1) zusammendrücken, zusammenknittern, knüllen; obleko, klobuk z.; zerdrücken, zerquetschen; muho med prsti, hruško z roko z.; — 2) = mečkaje kaj narediti, langsam, säumig etwas zustande bringen, Z., Kr.
855. 1. zməncáti, -ȃm, vb. pf. wegreiben: blato z. z obleke, Cig.
856. zmẹ́siti, -im, vb. pf. zusammenmengen, besonders trockene Dinge mit nassen mengen; moko, vodo in mleko z. v testo; — verschmelzen ( phil.), Cig. (T.).
857. zmóčiti, zmǫ́čim, vb. pf. nass machen; obleko si z.; ta dež toliko da je zmočil zemljo.
858. zmǫ́titi, -im, vb. pf. 1) trübe machen, trüben: z. vodo, Cig., Jan.; — 2) zmočeno mleko, die Buttermilch, Bohinj ( Gor.); — 3) irre machen, beirren; s svojim govorjenjem z. koga pri štetju; — verwirren; zmočen, verwirrt, confus, verlegen; ves zmočen sem; — bethören; dati se komu z., sich von jemandem bethören lassen; z. komu um, glavo, jemandem den Verstand, den Kopf verrücken, Cig.; zmočeni um, die Verrücktheit, Cig. (T.); — z. se, einen Irrthum begehen, sich irren; z. se pri štetju, pri računu, pri igri; sich täuschen, Cig. (T.); z. se nad čim, etwas verkennen, Cig.; — z. se, irre, unsinnig werden, Cig.; — 4) vereiteln, hintertreiben: z. komu delo, namen, C.
859. zravnávanje, n. die Ausgleichung; z. molekulov, Let.
860. zvaríti, -ím, vb. pf. 1) zusammenschweißen, dva kosa železa z.; — 2) absieden, kochen, Jan.; mleko z., vzhŠt.- Valj. (Vest.); zvarjene gobe, Danj. (Posv. p.); — brauen, Cig.; — 3) z. se, gerinnen: mleko se je zvarilo, Bolc- Erj. (Torb.); — zvarjeno mleko, Käsewasser, C.
861. 1. zvihráti, -ȃm, vb. pf. 1) krumm biegen, M.; nož z. (verbiegen), Z.; koso z., die Schneide der Sense verbiegen; — 2) in Eile zusammenstümpern: nezrel zdelek, zvihran s tako naglico, Levst. ( LjZv.).
862. 1. zvlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. ziehend herab-, hinschaffen; z. srobotino s hrasta; komaj sem ga domov zvlekel.
863. 2. zvlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. zusammenziehen; hitro z. kaj, etwas schnell vernähen, jvzhŠt.; sukno se je zvleklo (ist zusammengeschrumpft), Z.; zusammenschleppen: otrok je vse cunje zvlekel na kup.
864. zvȓhnji, adj. darüber, oberhalb befindlich, C.; zvrhnja obleka, suknja, das Obergewand, der Überrock, Jan., nk.
865. žámetən, -tna, adj. aus Sammt, sammten, Sammet-; žametna obleka.
866. žę́lik, adj. indecl. = želčen 1), Jarn.; nisem ž. vina, Kor.- M.; ( nam. želək?).
867. žę́nski, adj. weiblich, Weiber-; ž. glas, ženska obleka; ž. spol; ž. jok, pa mačje solze = Weiberthränen sind Krokodilsthränen, Cig.
868. žgánəc, -nca, m. der Sterzbrocken; pl. žganci, (Mehl zu dickem Brei gekocht), der Sterz; ajdovi, koruzni žganci; suhi žganci; žganci z mlekom; momlja kakor da bi žgance v ustih imel, er spricht, wie wenn er Klöße im Munde hätte, Cig.
869. žı̑v, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.- Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; ( pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.
870. živòt, -óta, m. 1) das Leben, Meg., Boh., Alas., Mur., Jan., Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr.; hteli so detetu život vzeti, Trub.; še za svojega života, noch zu seinen Lebzeiten, Dalm.; meni so na život stregli, Dalm.; večni ž., Krelj; — v tem pomenu: žívot, ogr.- Valj. (Rad), Mik.; — 2) der lebendige Leib; grdo je bil po vsem životu otekel, Trub.; srce se hoče v mojem životu razpočiti, Dalm.; do života moker; po životu umeriti komu obleko; šibkega, trdnega života biti, von schwacher, starker Leibesbeschaffenheit sein; tankega života biti, einen schlanken Leib haben; — der Rumpf; širok v ž.; — 3) der leibliche Nachkomme: po štirih moških životih, nach der vierten männlichen Geschlechtsfolge, Dalm.; na moške živote pravico kupiti, für die männlichen Nachkommen ein Recht durch Kauf erwerben, Svet. (Rok.); — žívot, -óta, jvzhŠt.
871. žlȃhta, f. 1) das Geschlecht: od žlahte do žlahte, vsa človeška ž., Krelj; — 2) die Art, Jan.; vseh žlaht penezi, allerhand Münzen, vseh žlaht sadje, allerhand Früchte, C.; — 3) die Verwandtschaft = die Verwandten; vso žlahto obhoditi; žlahta — raztrgana plahta, = die Verwandtschaft ist lieblos, Z.; predno človek k žlahti priteče, lehko mu kri uteče, Levst. (M.); Prišli k nji so žlahta njena, Npes.- Mik.; — 4) das Verwandtschaftsverhältnis; v žlahti biti komu, s kom, mit jemandem verwandt sein; tudi: žlahta biti komu, Cig.; bližnja ž., nahe Verwandtschaft; daljna ž., entfernte Verwandtschaft; = mrzla ž., Cig.; v žlahti po slokem kolenu, entfernt verwandt (šaljivo), Cig.; ž. po krvi, po mleku, die Verwandtschaft nach dem Vater, nach der Mutter, Cig.; — prim. stvn. slahta, srvn. slahte, Geschlecht, Gattung, Mik., C.
872. žmı̑tək, -tka, m. 1) das Abgepresste, Nov.; — das Klümpchen: po redkem soku plavajo žmitki, Gor.; — (von der runden Fülle des Fleisches): dekle je tako debelo, da ima žmitke po rokah, Erj. (Torb.); otrok je rejen, kakor žmitek, Gor.; — 2) geronnene Milch: der Käsequark, der Topfen, Cig., Jan., M., Planina (pod Mangartom), Tolm.- Erj. (Torb.); kuhano in usirjeno kislo mleko, Lašče- Erj. (Torb.); pri ognju se je jelo mleko gostiti, žmitek, ki se je zgostil v loncu, pobere se v torilo, Glas.; — 3) žmitki, die Molken, Meg., C.
873. 2. žǫ̑k, m. 1) die Fußsocke, Jan., C., Polj.; — 2) = žep na obleki, BlKr.; — 3) das Futteral, M.; — žoki (pri sedlu), die Sattelpistolentaschen, C., Z.; — prim. lat. soccus, it. socco, nem. Socke, C.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani