lek (701-800)

701. raztŕgati, -tȓgam, vb. pf. auseinanderreißen, zerreißen; r. vez, obleko; volk je jagnje raztrgal; r. se, zerreißen ( intr.); hlače so se mi raztrgale; raztrgan, zerlumpt.
702. razumoslǫ̑vje, n. = dialektika, Jan. (H.).
703. razvȃra, f. = zvara (mleko), Valj. (Rad).
704. rę́gičast, adj. 1) ritzig, C.; — 2) gestreift, (rag-) Mur.; quadrilliert (o blagu za obleko i. dr.), SlGor.- C.
705. rẹ́zati, rẹ̑žem, vb. impf. 1) schneiden; kosa dobro reže; zelje se reže na nožih; r. obleko (zuschneiden), Levst. (Rok.); iz platna se srajce režejo, Ravn. (Abc.), Valj. (Rad); — schnitzen: podobe r., Cig. (T.); — sägen, Jan.; dile r., Levst. (Rok.); — behauen: kamen r.; mojster, kateri kamene reže, Kast.; rezan kamen; v kamen r., in Stein hauen oder graben, Cig., Jan.; v baker r. podobo, ein Bild in Kupfer stechen, nk.; — mraz, burja reže (v lica); — v trebuhu ga reže, er hat einen schneidenden Schmerz im Bauch, Cig.; — 2) castrieren; rezan konj; — 3) r. jo kam, irgendwohin rasch gehen, Cig., Jan., nk.
706. rǫ́ča, f. 1) die Handhabe, der Henkel, Mur., Cig., Met., Mik., BlKr.; cehta z dvema ročama, Dict.; der Griff: sabljo za ročo prijeti, Jurč.; — der Arm des Leuchters, Jan.; — 2) die Handlehne, Cig., Jan.; lekat svoj na ročo njenega stola naslanjaje, Jurč.; — das Geländer, Cig., Jan.; ( z. B. vor dem Presbyterium), Rib.; die Barrière, Levst. (Cest.); — 3) die Pflugwiede, Dol.; — 4) das Tragband, Z.; — roče, die Hosenträger, Z.
707. rọ̑d, rọ̑da (rodȃ), rodȗ, m. 1) die Geburt, die Abstammung; po rodu, der Geburt nach; kraljevega, visokega rodu biti; rodu sem iz Ribnice (gebürtig), Svet. (Rok.); — 2) die Verwandtschaft; r. po krvi (po očetu), die Blutsverwandtschaft, Cig., Jan., Cig. (T.); r. po mleku (po materi), Cig., Jan.; r. po preslici, die Cognaten, Cig. (T.); mrzli r., die entfernte, weite Verwandtschaft, Cig.; — v rodu smo si, wir sind verwandt; biti komu v ravnem, postranskem rodu, in gerader Linie, in der Seitenlinie mit jemandem verwandt sein, DZ.; biti komu rod, mit jemandem verwandt sein, Cig., Navr. (Let.); on je moj rod, er ist mein Verwandter, ogr.- C.; mrzel r. sva si, wir sind weit verwandt, C.; rod ima prednost pred drugimi, die Verwandten gehen andern voran, vzhŠt.; — 3) das Geschlecht; človeški r.; — 4) die Generation, das Menschenalter; dva roda, Jsvkr.; — 5) der Volksstamm: rod je iz mnogo sokrvnih rodbin, Jes.; — 6) die Gattung (genus), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z.).
708. rǫ̑ntati, -am, vb. impf. = hitro prevračati: obleko v škrinji r., BlKr.- Let.
709. rubrīka, f. razpredelek, die Rubrik.
710. scmáriti, -im, vb. pf. zusammenschmoren: ali boste že vendar kaj scmarile? LjZv.
711. sébe, pron. seiner, ihrer, sich; 1) rabi se, kadar se dejanje obrača na subjekt istega stavka; za sebe skrbiš; k sebi jih vabimo; tudi poleg infinitiva, kateri ima drug subjekt, ako ne nastane zmisel nejasen: kralj jim ga ukaže pred sebe pripeljati; (toda: dovoli mi vprašati te), Mik. (V. Gr. IV. 104.); redkeje tako pri participu: ima vse rešiti v odkazanem si področju, DZ.; — nekako po nepotrebnem stoji časih si poleg nekaterih glagolov: on si sede, leže, vzhŠt.; od kod ste si vi? Trub.; on si ne ve mere, Ravn.- Mik. (V. Gr. IV. 602.); ni vedel, kaj si je (was es gäbe), Vrt.; počivati si, leči si, SlGor.- C.; Bog si ga bodi zahvaljen! Levst. (M.); pojdi si kam = warum nicht gar! Levst. (M.); lejte si! ei ei! glejte si groze! Jurč.; blagor si je človeku, kir (ki) mene posluša! Schönl.; blagor si tebi! wohl dir! Ljub.; gorje si je temu človeku! Schönl.; — 2) pomenja vzajemnost: einander: tepeta se; saj sva si brata; seznanila sva se; — ljubite se med seboj; — 3) enklitični si daje stavku splošnejši pomen: da si, obgleich; kadar si bodi, wann immer; bodi si, naj si je, es mag nun sein; kakor si je kod navada, wie es eben irgendwo Sitte ist, Levst. (Nauk); grmi si ali ne grmi si, jaz pojdem v gozd, Lašče- Levst. (Rok.); on si reci ali stori, kar hoče, Trub.; — 4) "se" pri povratnih (refleksivnih) glagolih; smejati se, veseliti se; — povratno se rabijo prehajalni glagoli za pasivno obliko, ali da se izraža nem. man: žito se mlati na podu; časniki se raznašajo po vsem mestu; govori se: — (taki refleksivni izrazi se rabijo, zlasti na italijanski meji, tudi z objektom; kmete se vidi na polju, boljšega daru bi se ne moglo dati, Mik. (V. Gr. IV. 363.); toda knjižni jezik se te rabe ogiblje).
712. səsẹ́dati se, -am se, vb. impf. ad sesesti se; 1) zusammensinken, Z.; cestni tlak se seseda, der Straßenkörper sitzt ab, Levst. (Cest.); — 2) gerinnen, Cig., Cig. (T.); mleko se seseda ali siri, Dict.; kri se mi seseda, das Blut stockt in meinen Adern, Zv.
713. səsẹ́sti se, -sę̑dem se, vb. pf. 1) zusammensinken, Guts.- Cig., Mur., Lašče- Levst. (M.); omedlevši se med rokami hišnama sesede, Ravn.; osel se sesede pod tovorom, Ravn.; — mehka hruška se sesede, kadar pade, Z.; — 2) gerinnen, Cig., Jan., Cig. (T.); kri se né sesedla, Trub.; sesedeno mleko, Zv., Dol.; sesedena kri, coaguliertes Blut, Z.; — seseden, sosisch, ( mont.), Cig.
714. səsíriti se, -sı̑rim se, vb. pf. zu Käse werden, Jan., Erj. (Torb.); sesirjeno mleko, gekäsete, geronnene Milch, Cig.
715. séstra, f. die Schwester; deseta sestra = desetnica, Levst. (Rok.); po polu s., die Halbschwester, die Stiefschwester: mlečna s., die Milchschwester, Cig.; = s. po mleku, Cig., Jan.; — die Klosterschwester.
716. sinọ́čnji, adj. = snočnji, von gestern abends; sinočnje mleko.
717. síriti, sı̑rim, vb. impf. zu Käse machen, laben, Cig., Jan., Štrek.; s. se, zu Käse werden; mleko se siri.
718. skȃt, m. der Rochen, Cig. (T.); električni mramorasti s., der marmorierte Zitterrochen (torpedo marmorata), Erj. (Ž.); — prim. rus. skatь, srlat. squatus, Mik. (Et.).
719. skipẹ́ti, -ím, vb. pf. aufwallen: mleko je skipelo; morje je skipelo; kri mu je skipela; — ( pren.) Bog je rekel, in hribi so skipeli (sind entstanden), Z.; oko je skipelo, das Auge (an der Rebe) hat sich entfaltet, Z.; — aufbrausen (im Zorne); rad skipi; — ( nam. vzk-).
720. skísati, -kı̑sam, -šem, vb. pf. säuern, Cig.; s. se, sauer werden; vino, pivo, mleko se je skisalo; ( nam. vzk-).
721. sklę́ncniti, sklę̑ncnem, vb. pf. hinkend treten, C.; — prim. sklecniti, sklekniti.
722. 1. sklóniti, -klǫ̑nem, vb. pf. = 2. skloniti, (-im): poklekne, se sklone v tla, Ravn.
723. skọ̑z, skọ̑zi, I. adv. 1) hindurch: s. teči, hindurchfließen, s. sijati, hindurchscheinen; s. biti, zugrunde gegangen sein, alles verloren haben, C.; s. in s., durch und durch, durchgehends; s. in s. prehoditi, premeriti kaj; s. in s. premočiti si obleko; — 2) immer, M., C., Npes.-Vraz, Polj.; s. in s., fort und fort, immerdar, Cig., Jan.; s. bolj, immer mehr, Šol.; skozi je raztresal, Levst. (M.); — II. skọ̀z, skọ̀zi, praep. c. acc. 1) durch (v krajnem pomenu); skoz mesto jezditi; nit igli skozi uho prepeljati; skoz okno gledati; — 2) durch (v časnem pomenu); s. tri leta, drei Jahre hindurch; — 3) (po vzgledu nem. durch znači sredstvo: skozi Kristusa je človeštvo odrešeno; — skozi Bog, Alas.; za skozi Bog, um Gottes willen! Notr., Prim., Npes.-Schein.; po it. per Dio! in slov. za Boga!).
724. skrojíti, -ím, vb. pf. 1) zerschneiden, zerreißen, Rez.- Baud., Z.; skrojena obleka, zerrissenes Kleid, C.; — 2) schlecht zuschneiden, C.
725. skúhati, -ȗham, vb. pf. gar kochen, abkochen, kochen; mleko si s.; trikrat klobaso skuha, potlej jo proda (o skopuhu), Cig.; kar si je skuhal, naj pa jẹ́ = was er sich eingebrockt, mag er auch essen, Cig.; — ausbrauen, Cig., Jan.; s. ol, Cig.; — ( fig.) aushecken, Cig.; nekaj so gotovo skuhali na shodu, jvzhŠt.; s. se, sich entspinnen, Cig.; nekaj se bo skuhalo iz tega, jvzhŠt.; — verdauen, Mur., Cig.; verbrennen (vom starken Reif), Cig.; — (einen Meiler) niederkohlen, V.-Cig.
726. 3. skúta, f. 1) der Topfen, der Quark, der Streichkäse (die käsigen Bestandtheile der Milch, nach Abscheidung der Molken), Cig., Jan., Rez.- C., Mik., Štrek., DZ., Notr., Gor., Tolm.; iz zagrizenega mleka je dobra skuta ali mohat, maže se na kruh, Ravn.; — 2) die geronnene Biestmilch, Cig., C., Valj. (Rad), Savinska dol., Gor., Dol.; — 3) eine Art Brei, Dol.- Mik.; — 4) der noch milchichte Kern der unreifen Haselnüsse, Z.; — prim. it. scotta, stvn. scotto, avstr.-nem. Schotten, Mik. (Et.).
727. slẹ́či, slẹ́čem, vb. pf. ausziehen; suknjo s.; kožo s., die Haut abziehen; entkleiden; otroka s.; s. koga do nagega, jemanden nackt ausziehen; s. se, sich entkleiden; — = izleviti se: rak se je slekel, Z.; — ( fig.) s. koga, jemanden um sein Geld bringen, ausziehen ( z. B. beim Spiel); s. koga česa, jemanden um etwas bringen, Levst. (Zb. sp.).
728. 2. smółən, -łna, adj. 1) Harz-, Pech-, Cig., Jan., Cig. (T.); smolna elektrika, die Harzelektricität, smolni ogel, die Harzkohle; smolno milo, die Harzseife, Cig. (T.); — 2) pechig, Cig., Jan., M.
729. snážən, -žna, adj. 1) sauber, rein; snažna obleka, posoda; vse je snažno po hiši; s. človek; — 2) sauber, hübsch; snažno dekle; — 3) snažno je vstala ("sie machte sich eilends auf"), Krelj; snažno ter močno je segel na Jude ("greift sie weidlich an"), Krelj; prim. stsl. snaga, das Bestreben.
730. snážiti, snȃžim, vb. impf. 1) säubern, reinigen, putzen; s. obleko, die Kleider putzen; — 2) zieren, schmücken, Meg.- Mik., Dict., Guts.; snažil vas je z zlatimi snagami, Dalm.; s. božjo hišo, Dalm.; s. se, sich schmücken, Jap.- C.
731. snọ́čišnji, adj. von gestern abends; snočišnje mleko.
732. sòm, sóma, m. der Wels, Waller o. Schaiden (silurus glanis), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Ravn., Preš., jvzhŠt.; — morski s., der Menschenhai (squalus carcharias); — s. zdrizavec, der Zitterwels (malapterurus electricus), Erj. (Ž.); = otripni, električni s., Cig.
733. 1. spəhníti, spáhnem, vb. pf. 1) zusammenstoßen, zusammenfügen, Mur., Jan.; = zvariti: dva železna konca s., Gor.; — heften, Jan., Savinska dol.; broschieren, Jan.; — obleko s. (vernähen), C.; — 2) nam. izpehniti, Mur., Jan., C.
734. spokǫ́rən, -rna, adj. Büßer-: spokǫ̑rna obleka, Levst. (Zb. sp.); žimnata spokorna oblačila, Škrb.- Valj. (Rad); — pogl. izpokoren.
735. spoznáti, -znȃm, vb. pf. 1) erkennen; wiedererkennen: nisem te več spoznal, tako si se izpremenil; po obleki koga s.; pismo s., eine Urkunde agnoscieren, Cig.; — wahrnehmen: na očeh s., an den Augen ansehen; iz pisem s.; — kennen lernen: do dobrega s. koga, einen ausstudieren, Cig.; s. samega sebe; s. se s kom, mit jemandem bekannt werden, Mur., Cig.; — zur Erkenntnis gelangen: resnico s.; — kar spoznam, soviel ich abnehmen kann, nach meiner Einsicht, Cig., Jan.; erachten; za dobro, potrebno s.; — 2) anerkennen; — gerichtlich entscheiden, Z.; za nedolžnega s., freisprechen; — zuerkennen, C.; to je meni spoznano, Z.; — 3) bekennen, Cig., Jan.; sama je kralju spoznala, Jsvkr.
736. správiti, -prȃvim, vb. pf. 1) aussöhnen; dva človeka, ki sta se skregala, zopet s.; bolnika z Bogom s.; s. se s kom, sich mit jemandem aussöhnen; z Bogom se s.; — 2) aufbewahren; dobro spravi denar, da ga ne izgubiš, da ti ga ne ukrade kdo! nedeljsko obleko v škrinjo s.; bolje je spravljeno jajce, kakor sneden vol, Npreg.- Met.; — einheimsen, einbringen; otavo smo o lepem vremenu spravili; — 3) (an einen Ort) schaffen, bringen, in einen Zustand versetzen; proč, s pota s., wegschaffen; z mize s., abräumen; vkup s., zusammenbringen; (s., versammeln, Meg.); vino ga je pod mizo spravilo; ni ga bilo domov s.; otroka spat s.; s. kaj v denar, etwas zu Gelde machen; vojsko na noge s., ein Heer mobil machen, Cig.; nič ni iz njega s., man kann nichts aus ihm ziehen; to ga bo spravilo pod zemljo, das wird sein Tod sein; na beraško palico s., auf den Bettelstab bringen; pod se, pod svojo oblast s., unter seine Gewalt bringen; v red s., in Ordnung bringen; na dan s., ans Tageslicht fördern; v zadrego s., in Verlegenheit bringen; — s. si, sich anschaffen, Npes.-Vraz; — s. se, sich fortmachen; glej, da se spraviš od tod! mache, dass du von hier fort kommst! skozi luknjo, na drevo se s., sich durch das Loch, auf den Baum hinaufarbeiten; s. se nad koga, sich über jemanden hermachen; s. se k čemu, sich an etwas machen; s. se k delu.
737. sprȃvnik, m. 1) der Versöhner, Cig., C.; — 2) der Vorsteher einer Alpenwirtschaft, Z.; der Senne, Jan.; = mlekar v planinskem stanu, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); spravnik nam ni hotel siratke dati, Glas.
738. srájca, f. 1) das Hemd; oprana s., ein frisches Hemd; v sami srajci (biti, hoditi), mit dem bloßen Hemde bekleidet; mašna s., die Alba, navada je železna srajca, Npreg.; — 2) die Meilerdecke: kopi srajco dati, den Meiler mit Ästen bedecken, Cig.; — iz: srakica; prim. stsl. sraka = obleka, Mik. (Et.).
739. stȃn, stȃna, stanȗ, m. 1) das Gebäude, das Haus, Cig., ogr.- C.; lep stan, jvzhŠt.; župnijski s., das Pfarrhaus, Slom.; — 2) die Herberge, das Quartier, die Wohnung, Cig., Jan., C., Ščav.; na s. vzeti, beherbergen, Krelj, DZ., vzhŠt.- Valj. ( Glas.), ogr.- C.; na s. iti, einkehren, Krelj; na stan hoditi, Kast.; vže sem vam stanove (die Herberge) pripravil, Krelj; na stanu biti, im Quartier sein, C.; imeti kje svoj s., irgendwo einquartiert sein, Jan., Dalm., Trub.; s. vzeti, oddati, eine Wohnung miethen, vermiethen, Cig., Svet. (Rok.); noben (oben) človek ondi stanu nema, Dalm.; odkod si stana? wo bist du wohnhaft? Idrija; — glavni s., das Hauptquartier, Jan., nk.; — 3) das Kriegslager, das Gezelt, Cig., Jan., Ravn.; — 4) die Hürde: ovčji s., Cig., Jan., Trub., Dalm., Kast., Notr.; der Stall: nočiti na staneh v planini, Glas.; = die Herde, Meg., Kast. (N. c.); eine Herde von 40 Schafen, Z.; — 5) tisti del obleke, ki trup pokriva: srajca mu je v stanu prekratka, otročja srajca ima dolg stan, Lašče- Levst. (Rok.); der Rumpf eines Hemdes, das Hemd ohne die Ärmel, Cig., C.; s. na zadrguljico, der Schnürleib, Žnid.; = tesni s., Bes.; — 6) der Zustand; v dobrem stanu ohraniti, Jan., nk.; postavljenje na poprejšnji s., die Wiedereinsetzung in den vorigen Stand, DZ.; s. premoženja, der Vermögensstand, Cig.; s. milosti božje, der Gnadenstand; v drugem stanu biti, schwanger sein; — v stanu biti, imstande sein ( germ.); kadar otrok v stan pride (stärker wird), pomaga delati, Lašče- Levst. (Rok.); — 7) der Stand; zakonski, vojaški, duhovski s., der Ehe-, Militär-, geistliche Stand; — biti od stanu, vom Adel sein, Mik.; — stanovi, die Stände (einst als Repräsentation eines Landes): kranjski stanovi; — 8) der Status: konkretalni s., der Concretalstatus, DZ.
740. starı̑nski, adj. alt, außer Brauch gesetzt, altmodisch; starinska obleka; alterthümlich, antik, Cig., Jan., Cig. (T.); starinska umetelnina (umetnina), die Antike, Cig. (T.).
741. stávən, -vna, adj. 1) Stellungs-: stȃvna komisija, DZ.; — 2) Einlage-: stavni listek, der Einlageschein, Cig.; — 3) fix ( math., phil.), Cig. (T.); stavna pomisel, fixe Idee, h. t.- Cig. (T.), Raič ( Let.); — positiv ( math., phil.), C., Cig. (T.); stavna elektrika, positive Elektricität, Cig.; — 4) = postaven, gesetzt, ernst, C., Z.; — 5) = stavben, Bau-, Cig.
742. stəklę̑n, adj. gläsern, Glas-, Mur., Cig., Jan., nk.; steklena posoda, das Glasgefäß, das Glasgeschirr, Cig., Jan., nk.; steklena kaplja, das Tropfglas, stekleni biser, die Glasperle, steklena pena, die Glasgalle, Cig. (T.); stekleni zlitek, der Glasfluss, Cig. (T.); steklena elektrika, die Glaselektricität, Cig. (T.).
743. stelce, f. pl. (?) dati kravo v stelce, t. j. tako v rejo dati, da tele in mleko ostane redniku, Radgona ( vzhŠt.).
744. 2. stépsti, -tépem, vb. pf. 1) abprügeln; s. koga; — abklopfen, abrühren: jajca s., Cig.; — durch Schlagen dicht machen, Cig.; testo s., Gor.; — s. se, handgemein werden, sich in die Haare gerathen, zu raufen anfangen; — ali ste se s pametjo steple? habt ihr den Verstand verloren? LjZv.; — 2) zusammenraffen, Cig.; — v sebe s., gierig verzehren, Tolm.; — 3) zusammenschwätzen, Cig., Dol., Gor.; Bog zna, kaj bodo še stepli! M.
745. storíti, storím, vb. pf. 1) thun; kar se ne stori, se ne zve, (= alles kommt an den Tag), Mur.; ne vem, kaj bi storil; prav, ne prav s.; stori, kakor hočeš! brez glave storjena je rada izkažena = vorgethan und nachbedacht, hat manchem großes Leid gebracht, Cig.; s. svojo dolžnost, seine Pflicht thun; kaj hudega, kaj dobrega komu s.; s. komu dobroto, ljubav (eine Wohlthat, einen Gefallen erweisen); storite mi to ljubav! haben Sie die Güte! Cig.; škodo s. komu, jemandem einen Schaden zufügen, Cig.; krivico s. komu, jemandem ein Unrecht anthun; pes ti ne bo nič storil, der Hund wird dir nichts zuleide thun; — to mi dobro stori, das thut mir wohl (po nem.); — s. komu, es jemandem anthun, ihn verzaubern: storjeno mi je, ich bin verzaubert, Cig.; — begehen; greh, hudodelstvo s., eine Sünde, ein Verbrechen begehen; — dobro s., gut thun: otrok neče dobro s., jvzhŠt.; (po nem.); — 2) verrichten; delo je storjeno; s tem ni storjeno, damit ist es nicht abgethan, Cig.; — bewerkstelligen, zustande bringen, verfertigen: s. pot, einen Weg bahnen, Cig.; s. nasip, einen Wall aufwerfen, Cig.; dno s., grundieren, Cig.; s. zatvornico, ein Schleusenwerk anlegen, Levst. (Močv.); David ni vseh psalmov sam storil, Trub.; storjena obleka, fertige Kleider; ne stori kruha moka, ampak roka, Z.; s. sodbo, ein Urtheil fällen, Cig., Jan., Jsvkr., nk.; s. obljubo, das Gelübde ablegen; kup, ceno s. za blago, eine Ware behandeln, Cig.; s. šest milj hoda (zurücklegen), Cig.; s. zvezo (zavezo) s kom, sich mit jemandem verbinden, Cig.; srce komu (si) s., jemanden (sich) ermuthigen, Cig.; priprave s., Vorbereitungen treffen, Cig.; — smrt s., sterben; grozno smrt s., eines schrecklichen Todes sterben; — 3) bewirken, machen; to je storilo, da —; to mi je veliko solz storilo, dies kostete mich viele Thränen, Cig.; vročino s., hitzen, Cig.; — zu etwas machen: očeta te bom storil velikemu narodu, Ravn.- Jan. (Slovn.); srečnega koga s., jemanden glücklich machen; pohlevnega s., demüthigen, Cig.; vera je tebe zdravega storila, Trub.- Mik.; vreden se storim, Guts. (Res.)- Mik., poleg: vrednega se storim; — s. se mrtvega, sich todt stellen, Npes.- Jan. (Slovn.); — 4) gedeihen: lan ne stori na vsakem kraju, Nov.; — 5) gebären (vom Vieh), Cig., Jan.; krava je storila (hat abgekalbt), Cig., Kr.; — hervorbringen: koreninice s., Wurzeln treiben, Pirc; — 6) s. se, werden; noč se je storila, dan se je storil, es ist Nacht, Tag geworden; storila se mi je tema pred očmi, es ward mir finster vor den Augen; milo, inako se mi je storilo, es wurde mir wehe ums Herz, ich wurde wehmüthig gestimmt; kakor si veroval, tako se ti stori, (so geschehe es dir!), Trub.
746. stŕditi, -im, vb. pf. hart machen, verhärten; — s. se, hart werden, erharten; gerinnen, Jan., Št.- C.; mleko, kri se strdi, strjena kri, C.
747. strẹ́la, f. 1) der Pfeil, Meg., Mur., Cig., Jan.; vzami lok in strele! Dalm.; strele na tetivo polagajo, Trub.; na strelo kaj privezati, Jsvkr.; — smrtna s., das tödtliche Geschoss, C.; — der Pfeil (ein Sternbild), Cig. (T.); — 2) der Blitzstrahl; s. je udarila v hišo, zvonik, drevo, es hat ins Haus, in den Thurm, in den Baum eingeschlagen; s. ga je zadela, er ist vom Blitze getroffen worden; ognjena s., directer Blitzschlag, Cig. (T.); vodena s., der elektrische Rückschlag, C.; s. je ognjena, če užge, vodena, če ne užge, Tolm.- Štrek. (Let.); kletvice: da bi te strela ubila! da te strela! dass dich der Blitz! strela božja ga naj! Jurč.; strela, kaj pa delaš! ti strela ti! gromska strela! — 3) der Kern oder Strahl am Pferdehufe; konju s. gnije, das Pferd hat die Kernfäule, Cig.; — 4) stebriček med slemenom in plohom pri vinski preši, Dol., jvzhŠt.; der auf den Druckpflock drückende Holzklotz bei der Weinpresse, Cig.; — 5) der Spitzbalken, Dol.; — 6) neka priprava v mlinu: s. trese grajsnico, Ig (Dol.); — 7) die Spitzklette (xanthium), Cig.; — tudi: der Zweizahn (bidens tripartitus), C.; — 8) kamena s., der Bergkrystall ("den man für den materiellen Kern des einschlagenden Blitzes hält", Levst. [Rok.]), Z., Erj. (Min.), Žnid.
748. strès, strę́sa, m. 1) die Erschütterung, Cig., Jan., M.; (durch Elektricität), Cig. (T.); — 2) = nerodno in nemarno oblečen človek, Tolm.- Štrek. (Let.).
749. 3. stŕgati, -tȓgam, vb. pf. = raztrgati, zerreißen: obleko s.
750. 1. stŕkati, -tȓkam, vb. pf. herabklopfen: s prta moko, z obleke prah s., Dol.
751. stŕkniti se, -tȓknem se, vb. pf. erstarren, gerinnen, C.; mleko se strkne, C.
752. strtráti, -ȃm, vb. pf. morsch werden, vermodern: les, mokra obleka strtra, BlKr.
753. stúditi, -im, vb. impf. 1) verabscheuen, Mur., Mik.; s. kake jedi, Ravn.; on vse studi, kar je nesvetega, Ravn.; redovniško obleko s., Cv.; — 2) studi se mi kaj, mich ekelt eine Sache an: jed, greh se mi studi; (studí se, Štrek.); — 3) s. se, sich ärgern, sich grämen, Zilj.- Jarn. (Rok.).
754. svȃljək, -ljka, m. 1) etwas zwischen den Händen Zusammengerolltes, Zusammengeknetetes, ein Klößchen; mati požveči otroku svaljek kruha, Gor.; dete, ki ne raste, je kakor svaljek, Gor.; Danijel vzame smole, sala in las, napravi svaljkov in jih drakonu meče, Ravn.- Valj. (Rad); — svaljki, die Stopfnudeln, Cig.; — 2) ein Knöllchen im Brot, eine nicht ausgebackene Stelle, Cig.; — 3) die Pille, Cig., Jan., DZ.; — 4) das Haarwülstchen, ein Wutzel Haare, Cig.; s. volne, Cig.; pri obleki se med podvlako in suknom delajo svaljki, Levst. (Rok.); svaljki, die von Unflat zusammengeklebte Wolle, die Klunkern, Cig.; — 5) das Büschel: nekaj svaljkov prediva, LjZv.; s. sena, Notr.
755. svátovski, adj. hochzeitlich, Hochzeits-; svatovska obleka, das Hochzeitskleid; svatovska pesem, das Hochzeitsgedicht, Cig. (T.).
756. svę́tək, -tka, m. der Feiertag, der Festtag, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); v petek kakor v svetek, = alle Tage, C.; to obleko imam v petek in svetek, Lašče- Erj. (Torb.), jvzhŠt.; k svetkom se preskrbeti z nastilom, BlKr.; pl. svetki = božični prazniki, C.; — tudi: svétək, Valj. (Rad).
757. svetẹ́nji, adj. Feiertags-, festlich: svetenja obleka, SlGor.- C., Danj.- M.
758. šárəc, -rca, m. 1) ein scheckiges Pferd, der Schecke, Cig., Jan.; — 2) der Harlekin oder der Stachelbeerenspanner (zerene grossulariata), Erj. (Ž.); — prim. hs. šarac.
759. škǫ̑ljka, f. = skoljka, die Muschel, Cig., Jan., M., Vrtov. (Km. k.), nk.; — prim. stsl. skolьka, hs. skoljka, školjka.
760. 2. šlẹ́viti, -im, vb. impf. 1) = vesti se kakor šleva: ohne Zweck herumschleichen oder sich zu schaffen machen, Cig., M., C., BlKr.; kod si šlevil vso noč? Gor.; kaj šleviš tam po grmovju? BlKr.- Let.; — = mečkati, unschlüssig sein, lavieren, Cig.; — š. se, sich wichtig machen wollen, ohne es zu können, Levst. (Rok.); — sich tölpelhaft stellen, Z.; — 2) das š nicht recht aussprechen, C.; ( prim. šlekati).
761. štémpəlj, -plja, m. kolek, der Stempel.
762. štōla, f. del mašniške obleke, nadramnica, die Stola.
763. 1. štŕkati, štȓkam, vb. impf. ad štrkniti; 1) spritzen ( intr.); mleko štrka iz sesca; dež štrka, es tröpfelt, Cig., Soška dol., Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.), Polj.; — 2) spritzen ( trans.), vodo štrkati v rane; — 3) schnell sich bewegen, schießen: miška štrka sem ter tja, LjZv.; — ura štrka, das Uhrpendel bewegt sich hin und her, C.; po noči lučce štrkajo, bei der Nacht schießen die Irrlichter umher, Z.; iskre štrkajo, Funken sprühen, C., Savinska dol.; luč štrka, das Licht flackert, C.; drva na ognju štrkajo (platzen), C.; — 4) schlagen, C.; bes. mit der Peitsche schlagen, M.; — š. koga s fižolom (bewerfen), Goriš.
764. štŕkniti, štȓknem, vb. pf. 1) spritzen ( intr.); kri je štrknila iz rane, Dict.; mleko je štrknilo iz sesca, Z.; — 2) dahinschießen, huschen; — 3) spritzen ( trans.); kri š. na kaj, etwas mit Blut bespritzen; — 4) schlagen, C.; bes. einen Schlag mit der Ruthe oder Peitsche versetzen, M., Z., Polj.; — 5) kupico vina š., ein Glas ausstechen, austrinken, Mur., Cig.
765. štȗbljək, -bljəka, (-bəljka), m. dem. štubelj; lonec, v katerem se mleko siri in kisa, Št.- Valj. (Rad).
766. 1. talār, -rja, m. duhovniška dopetna obleka, der Talar.
767. tečȃj, m. 1) der Zapfen einer Welle ( mech.), Cig. (T.); — 2) die Thürangel, Dict., Cig., Jan., M., Kras, Savinska dol.; do tečaja, angelweit, M.; vsa vrata vidi do tečaja odprta, Ravn.; — 3) der Pol, Guts., V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Vrtov. (Km. k.), Jes., nk.; — 4) das Laufwerk in der Mühle, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 5) der Lauf, ogr.- M.; — das Stadium, C.; šestdeset tečajev daleko od Jeruzalema, Krelj; — 6) der Curs, Jan., nk.; učni t., der Lehrcurs, DZ., nk.; — der Cours, Cel. (Ar.).
768. tę́gniti, -nem, vb. impf. 1) liefern, geben: hrano t. komu, Cig.; lehko je čedno oblečen, saj mu jaz obleko tegnem, Gor.; krčmarjem vino t., Rut. (Zg. Tolm.); mati mu tegne (= daje) žganje, Gor.- DSv.; govorico t. komu, mit jemandem ein Gespräch fortführen, sich mit ihm abgeben, Gor.; — 2) = utegniti, Zeit haben, C.; ne tegnem, Dol.; — 3) t. se, sich strecken: pes se tegne, vzhŠt.- C.; otroci se tegnejo (werden größer), vzhŠt.- C.
769. telę́bati, -am, vb. impf. 1) aus Ungeschicklichkeit plump fallen, anprallen, Mur., Cig.; pred malika poklekuje, teleba na tla, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) auf etwas plump losschlagen: Jezen trdo vanj (v boben) teleba, Npes.-K.
770. tẹlę̑snik, m. del mašniške obleke, das Corporale, C.
771. tənə̀k, -nkà, adj. (določno: tȃnki, -a, -ọ, Cv.); 1) dünn; tenka šiba; — tanko črevo, der Dünndarm, Cig. (T.); — fein; tenko platno, sukno; t. veter, ein durchdringender Wind, Svet. (Rok.); t. sluh, ein feines Gehör; tenko slišati; t. nos, eine feine Nase; ima tenek nos, er nimmt es gerne sehr genau, Cig.; t. okus, Cig. (T.); — 2) knapp: pet kil tenke vage, Rihenberk- Erj. (Torb.); na tankem, knapp, C.; tenka hrana, strenge Diät, Cig.; — 3) genau; tenka vest; tenko poročilo, eine genaue Mittheilung, DZ.; tenko poučilo, eine präcise Instruction, Levst. (Močv.); tȃnjša določila, nähere Bestimmungen, DZ.; t. premislek, reifliche Erwägung, Levst. (Pril.); t. človek, ein accurater, gewissenhafter Mensch, Svet. (Rok.); na tanko, genau; tanje, genauer, Levst. (Močv.); tanje ustanoviti, DZ.
772. tésən, -sna, adj. eng, knapp; obleka je tesna; soba je tesna; tesno je v hiši; na tę̑snọ, eng aneinander; — tesna mu hodi, tesna mu je, er behilft sich knapp; na tę̑snem živeti, knapp, kärglich leben; — na tesnem koga imeti, jemanden kurz halten; — tesno mi je ob srcu, es ist mir angst und bange ums Herz; — eng, innig; tesna zveza; — tesno, genau; tesno se držati mej svojega področja, Levst. (Nauk); tesen red, Levst. (Nauk).
773. tíščati, -ím, vb. impf. 1) drücken; vrata t., die Thüre zugedrückt halten; t. koga ob steno, ob tla (k tlom); denar t. (nicht gerne hergeben); obutel, obleka me tišči; — tišči me v želodcu, v prsih; — tišči me na potrebo, es drängt mich zur Nothdurft; — njega krajcar tišči (= ne more ga obdržati, nego hitro ga potroši); — pest t., die Faust geschlossen halten; — pene t. (o človeku, psu), schäumen, Lašče- Levst. (Rok.); slino tišči bolna žival, Levst. (Nauk); — svojo t., seine Behauptung aufrecht zu erhalten suchen; — 2) t. kam. sich irgendwohin drängen; kri mi tišči v glavo; muhe (Launen) nam v glavo tišče, Jap. (Prid.); t. v koga, in jemanden dringen, ihm anliegen, ihn unaufhörlich belästigen; tako dolgo vanj tišči, da mora vzeti, Ravn.- Valj. (Rad); tišči v moje posestvo, er behelligt mich in meinem Besitz, Dol.; — 3) t. se česa, hart, knapp an etwas sein, anliegen; obleka se me tišči; hiša se hiše tišči, ein Haus steht neben dem andern; t. se peči, immer beim Ofen sein; — t. se koga, sich an jemanden klammern; ne hodite od matere, tiščite se matere! Jsvkr.
774. 2. tōga, f. starorimska vrhnja obleka, die Toga.
775. 1. topíti, -ím, vb. impf. 1) wärmen, ogr.- C.; mleko t., t. j. v peč dejati gret, da se hitreje smetana naredi: topljeno mleko, Gor., jvzhŠt.; — 2) schmelzen, zerlassen; vosek, svinec, železo t.; — ( pren.) Srce mi žalost zdaj topi, Npes.-K.; žalost je nadloga, katera srce topi, Kast.; srce se topi od žalosti; — = mehčati ( gramm.): topljena izreka, topljeni soglasnik ( n. pr. nj, lj), C., Cv.; — 3) t. se: topi se mi, es verdrießt mich, Št.- C.; topi se ji iti prat, Savinska dol.
776. tǫ́rən, -rna, adj. Reibungs-: tǫ̑rna elektrika, Jan. (H.).
777. tŕditi, -im, vb. impf. 1) hart machen, härten; t. se, hart werden; — stärken: obleko t., ogr.- C.; — abhärten, Cig., Jan.; — 2) fest machen, befestigen, Cig.; na stropnico čebele trdijo satove, Levst. (Beč.); — 3) in gutem Stande erhalten: poslopja t., Levst. (Pril.); streho t., Z.; = braniti: Savl je Abnerjevo hišo trdil, Dalm.; — ausbessern: raztrgane škornje t., Levst. (Zb. sp.); — prijateljstvo, sosesko t., Freundschaft, gute Nachbarschaft pflegen, Cig.; Le primi bratec kupico v ročico In trdi z nami dolenjsko pravico! Npes.-K.; — 4) bekräftigen, versichern, behaupten; t. komu kaj, jemanden versichern; svojo t., auf seiner Meinung bestehen, beharren; — vero t., einen Glauben bekennen, Z., DZ.
778. trẹ́ba, adv. treba je, es ist nothwendig, man muss; t. je iti; t. je, da gremo; ni treba, es ist nicht nöthig; — t. mi je česa, ich bedarf einer Sache, ich brauche etwas; t. mi je obleke; tebe ni treba tukaj, dich brauchen wir nicht hier.
779. tŕgati, tȓgam, vb. impf. 1) reißen, zerreißen; obleko t.; voda trga bregove; čebele t., die Bienen ausbrechen, Cig., Por.; — ( pren.) srce t., das Herz zerreißen; sinove besede so jej trgale srce, Erj. (Izb. sp.); t. se, reißen, zerreißen ( intr.); obleka, nit se trga; — beseda se mu trga, er bleibt in der Rede stecken, Ravn.; — 2) pflücken; cvetlice, sadje t.; (grozdje) t., Weinlese halten; — 3) verkürzen; t. komu plačilo; vsakemu hlapcu plačo trga; — 4) t. se, sich herumreißen, raufen; (sneg gre), kakor bi se berači trgali, Zv.; — t. se za kaj, sich um etwas reißen; trgajo se za blago, die Ware hat einen reißenden Abgang; ne bodem se trgal za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen; — 5) t. se, sich erbrechen, Mur., C.; — 6) trga me, ich habe das Reißen; trga me po udih, po roki.
780. trībua, f. razdelek, die Tribus, nk.
781. trošíti, -ím, vb. impf. Ausgaben machen, verausgaben; t. po krčmah, C.; veliko denarja t.; — aufwenden, consumieren; kruh, mleko t., ogr.- C.; dosti drv t., C.; — vergeuden: t. ure i ure, kajk.- Valj. (Rad).
782. trpẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) leiden; pri delu mnogo t.; t. lakoto, žejo; škodo, krivico t.; t. pri čem, bei einer Sache zu kurz kommen; iz svojega t., aus seinem Sacke bestreiten; stroške bom jaz trpel, die Kosten werde ich tragen; — ertragen; vse voljno t.; sich gefallen lassen; tega ne trpim; sitneža ne trpim poleg sebe; vertragen; želodec mi ne trpi te jedi; — 2) sich halten, dauerhaft sein, dauern; dolgo t.; ta obleka me trpi dolgo, ich trage dieses Kleid lange; denar me ne trpi dolgo, ich habe das Geld nicht lange (= ich verbrauche es schnell); — trpeč, dauerhaft, Dict., Cig., Jan.; — 3) dauern, währen, anhalten; vse le nekoliko časa trpi; nekatera bolezen dolgo trpi.
783. trpę́žən, -žna, adj. dauerhaft; trpežna obleka.
784. ugrísti, ugrízem, vb. pf. 1) beißen, anbeißen, Mur., Cig., BlKr.; — 2) u. se = usiriti se: mleko se je ugrizlo, BlKr.
785. ujẹ̑mati, -am, vb. impf. ad ujeti; 1) einfangen, gefangen nehmen; — k žolnirjem ujemati, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) u. se, ineinandergreifen, übereinstimmen, zusammenpassen, Cig., Jan., nk.; to se ne ujema, das passt nicht, das stimmt nicht; — 3) u. obleko, ein zu weites oder zu langes Kleid einziehen, schmälern oder kürzen, V.-Cig., Kr.
786. ukrojíti, -ím, vb. pf. 1) zuschneiden, M., C.; u. obleko, Podkrnci- Erj. (Torb.); — beschneiden, C.; — 2) umgeben: mesto je z zidi ukrojeno, ogr.- C.; — z blagoslovom koga u., ogr.- C.; — 3) definieren, Cig.
787. umeteníca, f. = umeteno mleko, die Rühr-, Buttermilch, C.
788. unifōrma, f. enakolična obleka (vojaška, uradniška), die Uniform.
789. upǫ́rnost, f. die Widersetzlichkeit, die Widerspenstigkeit, Cig., Jan., C., nk.; — die Coercitivkraft, h. t.- Cig. (T.); molekularna u., Sen. (Fiz.).
790. usẹ́sti se, * usę̑dem se, vb. pf. 1) sich setzen; kdor visoko leta, usede se nizko; u. se lisici na rep = abfahren, Cig.; — 2) sich zu Boden setzen, einen Niederschlag bilden; — gerinnen, Mur., Jan., Savinska dol.; usedeno mleko, Mur., Cig., C.; usedena kri, C.; — 3) sich senken, einsinken; — zusammengehen, kleiner werden, Jan. (H.).
791. usíriti, -sı̑rim, vb. pf. zu Käse machen, u. se, zu Käse werden, gerinnen; mleko se je usirilo.
792. usúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) drehend etwas zustande bringen: nit u., einen Faden drehen; močnik u., das Mehlmus durch Rühren bereiten; moko z mlekom u., Mehl mit Milch anrühren, Cig.; — 2) u. se, durch Drehen kürzer werden; — u. se z delom, sich durch die Arbeit ermüden o. schwächen, Blc.-C.
793. utẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad utepsti; 1) mit Koth beschmutzen, ogr.- C.; obleko u., Cig.; prim. otepati; — 2) u. se, sich abmühen, sich plagen, Jan.; — 3) utepa (-plje) se mi, ich muss es büßen; zdaj se ti tvoja hudoba utepa, Ravn.; tako hudo se že zdaj Jakobu njegova zvijačina utepa, Ravn.; njegova trma se mu bo še utepala, Gor.; kmalu se mu bo utepalo, Mur.
794. utépsti, -tépem, vb. pf. mit Koth beschmutzen, C.; u. obleko, Cig.; — prim. otepsti.
795. v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.- Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.- Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. ( LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.- Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; ( nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.
796. vdáti, -dám, vb. pf. 1) ein Mädchen an einen Mann verheiraten, Mur., Cig., Jan.; Jaz sem vdala Nežico Daleč v deveto deželo, Npes. ( Kor.)- Kres; — v. se, heiraten (vom Weibe), Guts., Jarn., Cig., Jan.; Bom koj vdala se, bom pustila te, Npes. ( Kor.)- Kres; vdan, verheiratet (vom Weibe), Cig., C.; — 2) v. se, sich ergeben: v. se dobremu, slabemu, lenobi, pijančevanju, veselju, sovraštvu; — sich fügen, v. se svarjenju, Škrinj.- Valj. (Rad); sich ergeben: v. se v voljo božjo; vdan, ergeben; vdan komu, v voljo božjo; — v. se preskušnji, sich einer Prüfung unterziehen, DZ.; — capitulieren, die Waffen strecken; — nachgeben, sich biegen; deska se je vdala, Lašče- Erj. (Torb.), Savinska dol.; — to se bo vdalo, das wird sich geben, Cig.; — 3) v. se, eingestehen, zugeben, Cig., M., Krelj, Lašče- Levst. (Rok.); vdati se v kaj, Cig.; — 4) v. se, vb. impf. passen, gut stehen: ta obleka se ti lepo vda, Mur., Cig.; lepo se ji vda venček, vzhŠt.; vda se mu kakor prasici sedlo, es steht ihm plump, Mur.; — sich geziemen, sich schicken, Cig., C.; — ( nav. se piše: udati; toda prim. stsl. vьdati sę, češ.-moravsko vdati se, heiraten, sich ergeben).
797. vdrobíti, -ím, vb. pf. einbröckeln; kruha v. v mleko.
798. 2. vele-, praef. ( adv.) sehr, hoch-, Groß-: velekrasen, velečastit, velemož, nk.; — po drugih slov. jezikih.
799. venȃlnica, f. kar pri planinskem skupnem gospodarstvu ostane mleka črez mezdo (80 liber), gre v "venalnico", (od it. venale, käuflich), na Bolškem- Erj. (Torb.); — prim. 1. mezda.
800. vítlọ, n. 1) der Haspel, die Winde, um Lasten in die Höhe zu winden, Habd.- Mik., Cig., Jan., DZ.; na vitlo kvišku vleči, vzhŠt.; po vitlu smo jo (slanino) gori vlekli, pa se nam je vitlo odtrgalo, Pjk. (Črt.); — 2) die Garnwinde, Jan., C.; — 3) die Glockenwelle, Cig., Jan.; — 4) vitlo! (psovka), Središče, ( prim. motovilo).

   1 101 201 301 401 501 601 701 801  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani