lek (474-573)

474. láloka, f. 1) = čeljust, die Kinnlade, Habd.- Mik., ogr.- C., Valj. (Rad); — pl. laloke, der Mund, das Maul, C.; — 2) der untere Theil der Flachsbreche: trlek v laloko tere (poka), vzhŠt.- C.; — 3) pl. laloke, die Pflöcke des Mühlgrendels, C.
475. lę́cati, -am, vb. impf. 1) biegen, C.; — l. komu, Schlingen legen, C.; — 2) l. se, sich strecken, sich recken ( z. B. vor Schläfrigkeit), Mur., Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; — 3) l. se, beben, sich fürchten, zagen, C.; leca se duša moja, kajk.- Valj. (Rad); — 4) lecati, in Furcht, in Angst sein, ogr.- C.; verzagen, Meg.; — 5) l. za čim, nach etwas sich sehnen, C., ogr.- Mik.; — koren: lenk-; prim. lekniti.
476. 2. lę́čiti, -im, vb. pf. = lekniti, zucken, C.
477. ləhtı̑, f. pl., pogl. lekat f.
478. lẹ́tən, -tna, adj. 1) Sommer-; lẹ̑tna obleka; letno perje, das Sommerkleid ( zool.), Cig. (T.); — 2) Jahres-, jährlich; štirje letni časi, die vier Jahreszeiten; letna doba, der Jahresabschnitt; letna plača, das Jahresgehalt; — 3) volljährig: hči je letna, Litija- Svet. (Rok.).
479. lẹ́tənski, adj. Sommer-: letenska obleka, jvzhŠt.
480. lẹ́vanəc, m. levanci, neka jed: iz koruzne moke in mleka se naredi sok ter vlije v mast, na nje pridejo še jabolka ali kaj tacega, vzhŠt.
481. livrēja, f. služabniška obleka, die Livrée, Cig., Jan.
482. 2. lǫ́čiti, -im, vb. impf. ( pf.) scheiden, sondern, trennen; l. se, sich trennen; duša se od telesa loči; l. se s tega sveta, von dieser Welt scheiden; koža se od mesa loči, Mur.; cesta se loči, die Straße geht ab, Cig.; kri se loči, kakor kislo mleko, zersetzt sich (gerinnt), Pohl. (Km.); — chemisch auflösen, Cig., Jan.; — unterscheiden: nič prav jih ne ločim, ich kann sie nicht recht (mit den Augen) unterscheiden, deutlich wahrnehmen, jvzhŠt.; — l. se, sich unterscheiden, verschieden sein.
483. lokǫ́višče, n. der Garten, (lokovš, lokovše, lekovše), Meg., Guts., Pohl.; — nejasna beseda.
484. lǫ̑pkati, -am, vb. impf. kleine Schläge mit einem flachen Gegenstande führen: s pahljačem po obleki l., SlN.
485. mahedráti, -ȃm, vb. impf. schwingende Bewegungen machen; z rokami m., mit den Händen hin und herfahren, Cig.; — schlottern, Cig., Jan., DZ.; obleka mahedra na človeku, Polj.; mit schlotterndem, flatterndem Gewand einhergehen, einherschlottern, C., Z., Polj.; — stürmisch einhergehen, C.; — wackelnd gehen, C.
486. 2. mȃł, m. 1) der Zeitpunkt: do sega malu, bisher, Skal.- Mik.; do sega mala, Mik. (Et.); (do sega mal, Trub. [Post.], Očitna izpoved iz 15. stol., Let. 1889, 157.); od tistega malȗ = od tistih mal, Gol.; do sih mal, bis jetzt, bisher; od sih mal, von jetzt an; po sih mal, von jetzt an, künftighin; tudi: dosihmal, odsihmal, posihmal; od tistih mal, seit jener Zeit; od le-teh mal, ogr.- C.; — od teh malov, Jap.- Valj. (Rad); od tistih malov, Ljub.; od mladih malov k delu se vaditi, Jap. (Prid.); katere malı̑, einige Male, katere malı̑? wann? C.; vsakši mal, k vsakšemu malu, jedesmal, ogr.- C.; — 2) m. mleka, soviel Milch auf einmal gemolken wird, Mik. (Et.), Kr.- Valj. (Rad); — was einmal gekocht wird: za en mal krompirja, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) das Essen, ogr.- Mik. (Et.); — po poroki v krčmo na mal (= na kosilo) iti, Laško ( Št.); — prim. stvn. māl, der Zeitpunkt, srvn. māl, das auf einmal aufgetragene Essen, Mik. (Et.).
487. manufaktūrən, -rna, adj. Manufactur-, Cig.; manufakturni izdelek, die Manufacturarbeit, Cig.
488. másəłnik, m. 1) = tropine, der Buttersatz, Vrtov. (Km. k.), Štrek., Gor., Notr., Ig (Dol.); — das Schmalzmus, Cig., C.; — 2) = pinjeno mleko, C.; — 3) die Feuerlilie (lilium bulbiferum), Cig., C., Medv. (Rok.); tudi: der Türkenbund (lilium martagon), Medv. (Rok.); — der Günsel (ajuga reptans), Št. Andrež ( Št.)- Erj. (Torb.).
489. mástən, -tna, adj. fett; mastna jed; mȃstnọ črevo, der Mast- oder Fettdarm, Cig.; — mit Fett beschmiert; mastna obleka; — mastna zemlja, fetter Boden; mastna služba, fettes Amt, Cig.; mastna nedelja, der Fastnachtssonntag, vzhŠt.; — mastno govoriti, Sauglocken läuten, V.-Cig.
490. mášən, -šna, adj. Mess-; mȃšne bukve, das Messbuch, das Missale; m. oprava, obleka, das Messkleid.
491. məčkáti, -ȃm, vb. impf. 1) quetschen, zusammendrücken, weichdrücken; grozdje m., knittern, knüllen; papir, obleko m.; — 2) langsam arbeiten, säumig sein; vedno le mečka, pa nikoli nič ne izgotovi.
492. mẹhogòn, -gǫ́na, m. = mehovlek, Cig.
493. mẹhovlẹ̑čəc, -čca, m. = mehovlek, Šol.
494. mẹhúriti se, -ȗrim se, vb. impf. Blasen bilden; (vroča) voda se kadi in mehuri, SlN., Bes.; — sich sacken: ohlapna obleka se mehuri, Cig.
495. mę̑rnik, m. 1) ein Gefäß zum Messen des Getreides ( gew. = 1/2 Metzen), der Scheffel; pet mernikov pšenice; ima denarjev na mernike = er hat Geld in großer Menge; Bom priženil z ženo črno, Penezov na mernike, Preš.; — 2) der Messtag: tisti dan, kadar se na tehtnici meri mleko, ki ga posamičen kmet od svoje živine daje v skupno gospodarstvo, Bolške planine- Erj. (Torb.).
496. mẹ́siti, -im, vb. impf. 1) trockene Dinge mit nassen mischen; moko z vodo, z mlekom m., das Mehl einteigen; pos. kvas in moko premešavati, predno se začne testo gnesti, Kr.; kvas v testo m., den Teig säuern, Cig.; — 2) kneten: testo za kruh m., den Brotteig kneten; ilovico m., den Thon kneten; — z nogami m., mit den Füßen unruhig sein, Mur.
497. 3. mę́sti, mę́tem, vb. impf. 1) rühren; kadar se mleko mete, se iz njega maslo dela, Dalm.; S čim ste ga ( namr. mleko) meli? Npes. ( BlKr.)- Let.; méteno mleko, die Buttermilch, Cig., Dol.; — 2) verwirren: m. se, sich verwirren, sich filzen (vom Haar), Jan.; — nav. praes. mę́dem.
498. 1. məzdà, -è, f. der Lohn, Guts., V.-Cig., Goriš.- Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., C., Levst. (Nauk, Močv.), Soča- Erj. (Torb.); — planinsko gospodarstvo na Bolškem svetu osnovano je na mezdi, ki ima 80 liber (funtov) mleka; čim več liber mleka ima kdo v mezdi, tem več sira in skute mu pride v del; tisti, ki ima največ mleka v mezdi, imenuje se mezdar, a drugi menj imoviti pridenejo mu svoje mleko, da je mezda polna; kar je črez 80 liber, gre v "venalnico". Erj. (Torb. = Let. 1883, 213.).
499. məzdár, -rja, m. tisti, ki ima največ mleka v mezdi, Bolško- Erj. (Torb.); — prim. 1. mezda.
500. mladę́nka, f. 1) das Mädchen, Jan., Prip.- Mik., Žnid.; Mladenke me srečavajo, Npes.- Vod. (Pes.); Ni take je mladenke, Ko naše je krvi dekle, Preš.; mladeniči in mladenke, LjZv.; — 2) die Kindbetterin, C.; — 3) krava po teletu, dokler ima še mleka, Krn- Erj. (Torb.).
501. mládovən, -vna, adj. jung, Z.; mladovna krava, eine Kuh, die eben gekalbt hat, Cig., Svet. (Rok.); mladovna krava = krava mladega mleka, Levst. (Rok.).
502. mlẹčnína, f. 1) kar je iz mleka, C.; — 2) die Milchsteuer, Cig., Jan.
503. mǫ́kər, mókra, adj. nass, feucht; mokra obleka; mokro vreme; m. kakor miš, durch u. durch nass; na mokrem, in der Nässe; po suhem in po mokrem, zu Wasser u. zu Lande; — na mokro slikati, al fresco malen; — mokri brat (bratec), der Trunkenbold, Cig., C.
504. mòlj, mólja, m. die Motte: obleko so molji snedli; krivično blago pod streho in pa molj v zrnju, Slom.- Jan. (Slovn.); moljev je več vrst: jabolčni m., der Apfel-Wickler, die Apfel- oder Birnmotte (carpocapsa pomonana), krznarski m., die Pelzmotte o. Haarschabe (tinea pelionella), močnati m., die Mehlspeismotte (tinea lacteella), pohištveni m., die Möbelmotte (tinea biseliella), suknjarski m., die Kleidermotte oder Kleiderschabe (tinea spretella), žitni m., die Kornmotte, die Kornschabe, auch weißer Kornwurm (tinea granella), Erj. (Ž.).
505. moljàv, -áva, adj. voll Motten; moljava obleka; moljavo žito, wippelhaftes Getreide, Levst. (Nauk).
506. mȏlkar, -rja, m. kdor molek nosi, der Rosenkränzler, Cig.
507. móški, adj. 1) Manns-, Männer-, männlich; m. spol; moška obleka; moška leta, das Mannesalter; — mannhaft, moško se vesti; moško se braniti; — stolz: moško se držati; ali je žena tako moška? Zv.; — = kmetski: to je moško ne graščinsko, Rib.- Svet. (Rok.); — 2) moški, eine Person männlichen Geschlechtes, die Mannsperson; nobenega moškega ni bilo v družbi; dve ženski in pet moških; tudi: moškì.
508. 1. múza, f. 1) eine verzogene Miene, die Grimasse, Z.; muzo kovati, schmunzeln, Ravn.- Cig.; — 2) človek, ki se rad muza: ne bodi muza proti nižjim, nikdar liza proti višjim, verhöhne nicht nach unten und schmeichle nicht nach oben, UčT.; — 3) ein schlechter Hut, ein Schlapphut, C.; — 4) krava, ki ima ob glavi upognjena in nazaj zavita rogova, Lašče- Levst. (M.), Ig, Notr.; — 5) upognjena in zapletena tenka vejica (brezova, vrbova), Polj.; — svalek izčesanih in povitih ženskih las, Polj.; — 6) die Sumpfmeise (parus palustris), Frey. (F.); — 7) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
509. nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se ( namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.- C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.- Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.- Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.- Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.- Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.- C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
510. nabirȃłnica, f. 1) die Werbeanstalt, Cig.; — 2) = nabiralnik, C., DZ.; — 3) der Conductor an der Elektrisiermaschine, Let.
511. nadmę́rən, -rna, adj. übermäßig, überschwänglich, Cig., Jan.; — nadmerni stih, hyperkatalektischer Vers, Cig. (T.).
512. nadojíti, -ím, vb. pf. 1) zur Genüge säugen, satt säugen; — 2) eine gewisse Menge durch Melken bekommen: danes sem veliko mleka nadojila, na vzhodu.
513. nadrobíti, -ím, vb. pf. eine gewisse Menge zerbröckeln: otroku kruha n. v mleko; piščancem kruha n.; n. cukra; ako tolčeš cuker, nadrobi se ti ga nekoliko; — nadrobljen, eingesprengt, Erj. (Min.).
514. nalę́či, -lę̑čem, vb. pf. spannen: lok n., den Bogen spannen, C.; sv. Peter je lok nalekel = mavrica se je prikazala, ogr.- C.; — n. zanko, mrežo, eine Schlinge, ein Netz aufstellen, vzhŠt., ogr.- C.; — = nastaviti (komu kaj), vzhŠt.- C.
515. namółsti, -mółzem, vb. pf. beim Melken eine gewisse Menge (Milch) erhalten; n. veliko, malo, polno golidico mleka.
516. napòn, -póna, m. 1) die Anspannung, die Anstrengung, Cig. (T.), SlN.- C.; — 2) die Spannung, Cig. (T.), DZ.; najmanji n., die Minimalspannung, Cig. (T.); n. pare, die Dampfspannung, Cig. (T.); električni n., Sen. (Fiz.); — die gespannte Aufmerksamkeit, Cig.; — 3) die Convexität (der Straße), Levst. (Cest.); — tudi: nápon.
517. napráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) machen, zustande bringen; n. koga za kaj, jemanden zu etwas machen; — errichten, anlegen; šolo, vrt n.; veranstalten; veselico n.; anschaffen; n. obleko, obutel; n. si denarja, blaga, sich Geld, Güter erwerben; — 2) bewegen, bestimmen, vermögen: n. koga, da kaj stori; — 3) = opraviti, ankleiden, anziehen: n. se, sich völlig ankleiden; — 4) n. se, sich anschicken; n. se kam, sich irgendwohin zu gehen anschicken; n. se na pot, sich reisefertig machen.
518. naprávljati, -am, vb. impf. ad napraviti; 1) zustande zu bringen suchen; machen, herrichten; kaj pa napravljate? woran arbeitet ihr denn? — errichten; šole n.; veranstalten; veselice n.; anschaffen; n. komu obleko; — 2) zu bewegen suchen: n. koga, da bi kaj storil; — 3) ankleiden; n. se, sich ankleiden; — 4) n. se, sich anschicken; na pot se n.; k dežju se napravlja, es steht ein Regen bevor.
519. národən, -dna, adj. Volks-, volksthümlich, national, Mur., Cig., Jan., nk.; narodna obleka, die Nationaltracht, nk.; nationalgesinnt: n. človek, nk.
520. našíti, -šı̑jem, vb. pf. 1) aufnähen, annähen; gumbe n.; trakov n. na obleko; — 2) eine gewisse Menge nähen.
521. naštúliti, -štȗlim, vb. pf. 1) napraviti kaj, da ima štulo, da je štulasto, aufthürmen: dva klobuka n. na glavo, kako obleko na-se n., Lašče- Levst. (Rok.); — n. se, sich aufputzen, Cig.; naštuljen, (geschmacklos) aufgeputzt, C., Kr.; — 2) n. se kam, sich irgendwohin vordrängen, wo man im Wege ist, Kr.
522. natəkníti, -táknem, vb. pf. 1) aufstecken, anstecken; n. kaj na kol, na rog, na vilice; n. kolo na os; n. prstan na prst; einhängen: n. vrata, okno; anziehen: n. rokavico na roko; n. na-se obleko, sich schnell ankleiden; vse na-se n., sich alles auf den Leib hängen, alles auf Kleidung aufwenden; — n. komu kaj na nos, einem etwas auf die Nase binden; — 2) reizen, C.; nataknjen, gereizt, verdrießlich; ves jezen in nataknjen, Ravn.; prim. nasajen; — 3) bestecken: čelada s perjem nataknjena, Dict.; — s koljem n. ( n. pr. grah), pfählen, Cig.
523. navę́zati, -žem, vb. pf. 1) anbinden; — srce na kaj n., Cig.; — n. se na kaj, sich an etwas binden ( fig.), Cig.; — 2) eine gewisse Menge anbinden; trakov n. na obleko.
524. navlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. 1) n. si ude, die Glieder durch anstrengende Arbeit anspannen, C.; — 2) (mit Speck) ausspicken, Cig., C.; n. meso, Vod. (Izb. sp.); — 3) eine gewisse Menge zusammenschleppen; vsakojake šare n. v sobo; — n. se, in Menge zusammenkommen; navleklo se je veliko ljudi; — durch Ziehen eine gewisse Menge bekommen: n. vode iz vodnjaka; n. vina iz soda z natego; — n. se ga (vina, žganja), sich betrinken; — n. strune = napeti strune, Cig.; — 4) n. si kaj, sich etwas Unangenehmes zuziehen, Cig.; n. si nesrečo, bolezen, smrt, Cig. (T.); n. si kaj na glavo, auf sich laden, Cig.
525. navodílọ, n. 1) die Anleitung, der Leitfaden, Cig. (T.), nk.; die Instruction, Levst. (Nauk), DZ., nk.; — 2) električno n., der Inductionsapparat, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
526. navzẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad navzeti; — n. se, in sich aufnehmen, absorbieren: goba se navzema vode, Cig., Jan.; obleka se navzema duha, Cig.; inficiert werden, Cig.
527. nedomę́rən, -rna, adj. 1) nicht das volle Maß habend: n. verz, ein katalektischer Vers, Cig. (T.); — 2) = neizmeren, Jan. (H.).
528. nẹ́kaj, pron. etwas; zvedel sem nekaj novega; — etwas, ein wenig; dal mi je nekaj kruha in obleke; nekaj časa, eine Zeit lang; — einige; nekaj vojakov; nekaj grošev; — zdaj je nekaj boljši, jetzt ist er etwas besser; — nekaj — nekaj, theils — theils; — tudi: nẹ̑kaj, etwas, Cv.
529. nesnážən, -žna, adj. unsauber, unreinlich; nesnažna obleka; nesnažno dekle.
530. 1. nevẹ́stən, -stna, adj. Braut-; nevẹ̑stna obleka.
531. nìti, conj. auch nicht, nicht einmal, Mik., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), nk.; niti za lek ga ni, Erj. (Torb.); kamena niti še ne vzdigneš, nikar ga boš nesel, Levst. (M.); — niti — niti, weder — noch, Boh., Dict., V.-Cig., Jan., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), Prip.- Mik., nk.; = ni — niti, niti — ni, Levst. (Sl. Spr.).
532. 2. nósən, -sna, adj. 1) tragbar, Cig.; nosni stol, der Tragestuhl, die Sänfte, Vod. (Izb. sp.); — nosna obleka, ein Kleid, das sich tragen lässt, Let.; — 2) Trage-, Cig.; nǫ̑sni konj, das Tragpferd, nosne živali, Tragethiere, DZ.; — 3) schwanger, Cig., Štrek., Svet. (Rok.); — 4) nosna kokoš, eine Eier legende Henne, Cig.
533. novína, f. 1) das Neue, neue Dinge; o praznikih nič ne bom imela novine (nove obleke), jvzhŠt.; na razvalinah n. oživi, Jan. (Slovn.); — die Neuerung, Cig. (T.); — neue Früchte, neue Fechsung (Obst, Wein, Feldfrüchte); že pred sv. Jakobom so iz novine kuhali ječmenov sok, LjZv.; n. sadja, Ravn., Preš.; — 2) der Neubruch, das Neuland, das Gereute, Cig., Jan., Cig. (T.), Bes.; nọ̑vina, Mur., Št.; — 3) die Neuigkeit, kajk.- Valj. (Rad); — pl. novine, die Zeitung (po hs.), nk.
534. òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; ( fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.- Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; ( fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.- Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.- Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.- Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.- Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.- Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über ( lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.- Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.- C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.
535. obáłtən, -tna, adj. = ohlapen, bauschig, weit (o obleki), C.; — plump: obaltno orodje, C.; — zdaj naj kdo kako obaltno zarobi, da se nam kri razgreje, Jurč.; — prim. nem. Falte (?).
536. obáriti, -im, vb. pf. 1) abbrühen, absieden, abkochen, Mur., Cig., Jan., Šol., Npes.-Vraz, Gor., jvzhŠt.; o. klobase, Gor.; obarjena riba, Vod. (Izb. sp.); — 2) mleko se je obarilo = zgrizlo ali zajedlo se je, Soška dol.- Erj. (Torb.); ako se sladko mleko že toliko skisa, da se naredi skuta iz njega, pravijo: mleko se je obarilo, Štrek. (Let.); — menda tudi obaríti; iz: obvariti.
537. obdŕžati, -ím, vb. pf. behalten; le obdrži, kar si dobil; — vse za-se o.; klobuk na glavi, obleko na sebi o.; — (in einer Lage, in einem Zustande) erhalten; nisem kamena mogel obdržati, moral sem ga izpustiti iz rok; — o. se, sich erhalten, sich behaupten, Mur., Cig., Jan.
538. oblačílọ, n. das Kleidungsstück; volneno, vsednje o., das Woll-, Alltagskleid; — = obleka, die Bekleidung: o. in obutalo (= obutel), Ravn.- Valj. (Rad).
539. oblę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) belagern, blockieren, Mur., Cig., Jan., Krelj; mesto z vojsko o., Dalm.; smrtne bolečine bodo srce oblegle, Jsvkr.; — 2) o. se, sich anschmiegen, passen (o obleki), Cig., Šol.; oblačilo se obleže (liegt gut an), Cig., Svet. (Rok.).
540. obličȃj, m. 1) das Gesicht, Mik., kajk.- Valj. (Rad); na obličaj natekniti korelek (larfo), LjZv.; — 2) die Form, Jan., C., kajk.- Valj. (Rad), Zora.
541. oblǫ̑k, m. 1) der Bogen, Mur., Cig., Jan., nk.; ( math., arch.), Cig. (T.); trije obloki v ušesih, die drei Bogengänge im Ohr, Erj. (Som.); nebni o., der Gaumenbogen, Erj. (Som.); v oblok zidati, wölben, Cig., nk.; na oblok, gewölbt, Cig.; nebeški o., das Himmelsgewölbe, Cig., nk.; — na mleku, ki se kuha, dela se oblok, C.; — 2) jeder reifartige Bogen um einen runden Gegenstand, z. B. ein rundes Gesimse, Hal.- C.; — obloki, debele vitre pri košu, C.; — 3) óblok, oblǫ́ka, das Fenster, Valj. (Rad), ogr.- Mik.
542. obnážiti, -im, vb. pf. nackt ausziehen, entblößen, Mur., Jan.; obnažil se je človek, ki z raztrgano obleko s tujega domov pride, Podkrnci- Erj. (Torb.); — jemanden arm machen, ihm den Beutel ausleeren, Cig.
543. obnósiti, -nǫ́sim, vb. pf. 1) herumtragen, Cig.; — 2) mit dem Tragen fertig werden: vse bode sama v malin obnosila, Gor.; — 3) = ponositi, abtragen, abnützen: o. obleko, črevlje; obnošena suknja.
544. obrȃsək, -ska, m. = obraslek 1), Mur.
545. obrásəłən, -səłna, m. = obraslek 1), Vas Krn- Erj. (Torb.).
546. 2. obróditi, -brǫ́dim, vb. pf. beschmutzen ( z. B. durch Verschütten von Speisen), Jan., vzhŠt.- C., Savinska dol.; otrok je od mleka ves obrojen, SlGor.
547. obšírən, -rna, adj. etwas breit, Mik.; obširna obleka, Z.; — umfangreich, Cig., Jan.; ausführlich, weitschweifig, Cig., Jan., nk.; ( rus.).
548. obútalọ, n. = obutel, Mur., Cig., Jan., DZ.; oblačilo in obutalo, Ravn.- Valj. (Rad); nimaš ne obleke ne obutala, Jurč.
549. obvarováłən, -łna, adj. prophylaktisch: obvarovȃłni lek, das Präservativmittel, Cig.
550. odčésniti, -čę̑snem, vb. pf. wegreißen; o. vejico od drevesa, tresko od polena, kos obleke.
551. odkipẹ́ti, -ím, vb. pf. beim Sieden überfließen; veliko mleka je odkipelo.
552. odməncáti, -ȃm, vb. pf. wegreiben; suho blato odmencati z obleke.
553. odrȃsəłk, m., Rog.- Valj. (Rad) i. dr., pogl. odraslek.
554. ognję̑n, adj. Feuer-, feurig; ognjena kepa, der Feuerball; ognjena elektrika, die Pyroelektricität, Cig. (T.); ognjeni meč, das Flammenschwert; ognjena gora, der Vulcan, Cig., Jan.; ognjena barva, die Feuerfarbe, Cig.; — eifrig, hitzig, Cig., Jan., nk.
555. ogolážiti se, -ȃžim se, vb. pf. = ogoliti se: obleka se ogolaži, Dol.
556. ogoledráti, -ȃm, vb. pf. kahl machen, abwetzen: ogoledrana obleka, KrGora.
557. ogolíti, -ím, vb. pf. entblößen, Mur.; enthaaren, kahl machen, Cig., Dalm.; ogoljena glava, Krelj; ogoljeno sukno, kahles Tuch, Cig.; ogoljena obleka, abgewetzte Kleidung, Erj. (Izb. sp.); ogoljen kožuh, LjZv.; — o. se, die Haare verlieren, kahl werden, abhaaren, Cig.; po leti se severni jelen ogoli, Vrt.; — sich mausen, Cig.; — o., entblättern, Jan.; o. se, die Blätter verlieren, Jan.; — o. koga, jemanden ausziehen, ihn des Seinigen berauben, ausmausen, Cig.
558. 1. ogǫ́r, -ǫ́rja, m. der Aalfisch (anguilla fluviatilis) Jan., M., Štrek., Goriš.- Erj. (Torb.); električni o., der Zitteraal (gymnotus electricus), Erj. (Ž.).
559. ogrísti, -grízem, vb. pf. 1) (ringsum) bebeißen, benagen; jabolko o.; — 2) o. se, = usiriti se: mleko se je ogrizlo (po leti o vročini), Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
560. ogúliti, -im, vb. pf. beschinden; o. drevo; aufstreifen: o. si kožo; aufreiben, wund reiben; črevelj me je ogulil; oprava je konja ogulila, Z.; o. se, sich die Haut aufreiben; — beschaben, abwetzen, abnützen; obleko o., oguljena suknja; o. se, abgewetzt werden; — o. koga, jemanden ausziehen, berupfen ( z. B. beim Spiel), Cig., Jan.
561. ohlàp, -hlápa, m. 1) genügender Raum: v tesni stanici ni ohlapa, Z.; — obleka na ohlap = ohlapna obleka, Z.; — 2) die Schlaffheit, die Atonie, Cig.
562. ohlápən, -pna, adj. nicht eng anliegend, locker, schlotterig, lax; ohlapno zvezati, locker o. nachlässig binden, Cig.; ohlapna obleka, ein weites Gewand; ohlapni črevlji, Cv.; — ohlapne roke biti, lange Finger machen (= izmikati), Cig.; — ohlapna vest, ein laxes Gewissen, Zv.; ohlapne in razustne popevke in zdravice, laxe und ausgelassene Lieder u. Trinksprüche, Jurč.
563. okrtáčiti, -ȃčim, vb. pf. abbürsten; o. obleko.
564. ondánšnji, adj. von neulich, Z.; Navleka novine Ondanšnji mravljin'c, Vod. (Pes.).
565. opę́liti, -im, vb. pf. eng anschließend machen: oblačilo o., C.; opeljena obleka = taka obleka, da se openja na človeku, C.
566. opę́ti, -pnèm, vb. pf. ringsherum spannen: o. mrežo, Cig.; — umspannen, behängen, tapezieren, drapieren, Cig., Jan., Šol., Cig. (T.); okno o., M.; stene s črnim suknom opete, Cig.; — o. (okoli sebe), umheften, umschnallen, umgürten, Cig.; Opne kaljeno sabljico, Npes.- Vod. (Pes.); — bekleiden: opne ga z lastnim oklepom, Ravn.; — opeta obleka, gespannte, enganliegende Kleidung, C.; opeto gledati, große Augen machen, C.; — o. se k čemu, na kaj, eng anhaften, Cig., Jan.
567. oplȃt, f. 1) die Seite: zadnja oplat, der Hintere, Z., Zv., Kr.; s palico komu dajati na zadnjo o., Z.; das Hintertheil: privzdigne zadnje oplati svoje dolge črne obleke, Jurč.; — 2) das Beschläge, Jan.; noževe oplati, C.; das eiserne Beschläge der Sohle, des Pflughauptes, die Sohlschiene, V.-Cig.; — oplati pri knjigah = platnice, C.; — die Radfelge, Z.; — 3) v óplat vreči, zu Boden werfen, Mur., Mik. (Et.); ( prim.: kupčija je "oplet" [ nam. v oplat], der Handel liegt darnieder, Vod. [Izb. sp.]).
568. oplávən, -vna, adj. = ohlapen; oplavna je obleka, ki je toli obilna, da tako rekoč plava na človeku, Rihenberk- Erj. (Torb.), GBrda.
569. oprẹ́sən, -sna, adj. 1) ungesäuert; opresen kruh; ob opresnem kruhu živeti, von ungesäuertem Brote leben, Ravn.- Mik.; opresno zelje, frisches, ungesäuertes Kraut, Mur., Cig., Pohl. (Km.); opresna repa, Ravn. (Abc.); — opresno mleko, frische Milch, Notr.; — 2) grob; opresno platno, Kr.; — opresno oblečen = preprosto, vsednje oblečen, Notr.; — opresen zid = zid brez malte, GBrda.
570. osnážiti, -snȃžim, vb. pf. 1) den Schmutz von einer Sache entfernen: säubern, putzen, reinigen; o. obleko, otroka; — o. se, sich entleeren, misten, Cig.; — 2) schmücken, zieren, verschönern, M.; kralj ga osnaži z vrvco zlato okoli vratu, Ravn.
571. otáviti, -tȃvim, vb. pf. erquicken, auffrischen, laben, stärken, ogr.- Mik., C.; želenje o., den Wunsch befriedigen, C.; o. koga od gladu, jemandem den Hunger stillen, C.; — o. se, sich erquicken, sich laben, sich stärken, C.; o. se z mlekom trsa, ogr.- Mik.; — o. se, = zrediti se, Vrt.
572. 1. otávljati, -am, vb. impf. ad otaviti; 1) erquicken, laben, stärken, ogr.- Valj. (Rad); dež suho zemljo otavlja, otavljajoče mleko, ogr.- C.; — 2) lindern, heilen: bolezni o., hrome ljudi o., ogr.- C.
573. ovȃrək, -rka, m. die Abkochung: ovarki lanenega semena in mleka, ogr.- C.

   1 74 174 274 374 474 574 674 774  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani