Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
lek (174-273)
-
odrȃslək, -sləka, -səłka, m. der Spross, der Trieb, der Zweig, Meg., Dict.- Mik., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; od vej se manjši odrasleki na vse strani stegujejo, Pirc; kostni o., der Beinfortsatz, V.-Cig., Erj. (Som.); — der Ausläufer (eines Gebirges), Jan., Jes., Vod. (Izb. sp.); — šest poglavitnih evropskih jezikov ima vsak svoje odraselke, Vod. (Izb. sp.); — der Sprössling: vi odraselki in otroci pregrešnih ljudi, Jap. (Sv. p.).
-
odrȃstlək, -təłka, m. = odraslek, Škrb.
-
odvȃłək, -łka, m. das Abgewälzte, M.; — skala, katera se je odvalila, Cig.
-
ognı̑łək, -łka, m. der Faulfleck, Cig.
-
ogȓlək, -ləka, m. der Halskragen, Hip. (Orb.).
-
oklę́kniti, -nem, vb. pf. umfallen (von Saaten), C.
-
okọ̑lək, -lka, m. 1) = ovínek, C.; — 2) der Umstand, Mur., Cig., Jan.
-
olı̑lək, -lka, m. 1) die abgelegte Schlangenhaut, Jan., C.; — 2) ein mieternder Krebs, Mur.
-
omı̑slək, -səłka, m. die Anschaffung, M.; veliko zapraviti z dragimi omiselki pri hiši, Jap. (Prid.).
-
omȗlək, -lka, m. 1) klobuk, ki se na mleku dela, kadar vre, Polj.; — 2) ein abgeschälter Maiskolben, Kras.
-
1. opȃlək, -lka, m. der Löschbrand, Cig., C.
-
2. opȃlək, -lka, m. = pajek, Meg., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.), Tolm.
-
opı̑lək, -lka, m. nav. pl. opilki, Feilspäne; železni opilki, Eisenfeilspäne, Vrtov. (Km. k.); — die Raspelspäne, Cig.; barvarski les v opilkih, geraspelte Farbhölzer, DZ.
-
opredẹ̑łək, -łka, m. = opredelba, Jan.
-
opȗlək, -lka, m. 1) das Zupfsel, Cig.; opulki, Charpie, C.; — 2) ein federloses Huhn, C.
-
oskȃłək, -łka, m. der Splitter, Jan., Žnid.
-
óslək, -sləka, (-səłka), m. dem. osel; 1) das Eselein; — 2) der Stockfisch, C.
-
osolək, -lka, m. = osoljaj, Z.
-
ospolək, -lka, m. die Begattung, C.
-
ostarẹ̑łək, -łka, m. zweijähriger Baum- oder Rebenschössling, Cig.
-
ostę̑blək, -bləka, (-bəłka), m. der Baumstamm, C.
-
ostrẹ̑łək, -łka, m. = ostrel, Jan.
-
ožȗlək, -lka, m. die Schwiele, Mur., Cig., Jan.
-
1. pȃlək, -lka, m. = pajek, Jan., Štrek., BlKr.
-
2. pȃlək, -lka, m. der Kerzenstummel, Notr.
-
pážulək, -lka, m. der Pinienbaum (pinus pinea), Cig., Jan.
-
pə̀lək, -lka, m. 1) = peček, der Obstkern, der Weinbeerkern, Kras, Prim., Cig., Štrek., Plužna- Erj. (Torb.); hruševi pelki, Vrtov. (Km. k.); iz pelka zrasla mladika, Nov.; črvi se zarijejo blizu pecljev v nezrele jagode do pelkov, katerih jedrca jim služijo v živež, Nov.; — 2) die Haut der Weinbeere, Dutovlje (Kras)- Erj. (Torb.).
-
pı̑lək, -lka, m. 1) der Fasszapfen, Cig., Jan., Dol., BlKr.; — 2) der oben in einer Pfeife oder Flöte befestigte Zapfen (Kern), Cig., C., Polj.; — prim. pilika.
-
piroelēktričnost, f. po gorkoti zbujena električnost, die Pyroelektricität, Cig. (T.).
-
pitı̑łək, -łka, m., nam. potilek, = tilnik, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
-
1. plę́ka, f. der Obstkern, der Weintraubenkern, C., Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. plika.
-
2. plę́ka, f. majhna lesa, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.).
-
3. pléka, f. = spljaka, ploščnat kamenček, GBrda.
-
pobolək, -lka, m. das Nachweh, Cig.
-
poddẹ̑łək, -łka, m. die Unterabtheilung, C.
-
1. podẹ̑łək, -łka, m. die Nacharbeit, Cig.
-
2. podẹ̑łək, -łka, m. 1) die Eintheilung, C.; — 2) die Ertheilung, die Mittheilung, C.; die Spende, Cig., Jan.
-
podgȓlək, -grləka, m. = podgrlina, C.
-
podlẹ̑ka, f. = podlaka, das Unterfutter, Cig., Ravn. (Abc.), Bes.; p. pri klobuku, Glas.
-
podlẹ̑kləc, -kləca, -kəłca, m. das Leibchen, die Weste, C., Ravn. (Abc.).
-
podlẹ̑klič, m. die Weste, C.
-
podlę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. misslingen, C.
-
podmı̑slək, -sləka, -səłka, m. der Hintergedanke, Cig.
-
podoblẹ̑ka, f. das Untergewand, SlN.
-
podrȃslək, -sləka, -səłka, m. die Wasserrebe, Cig.
-
podrazdẹ̑łək, -łka, m. die Unterabtheilung (das Abgetheilte), Cig., M., Levst. (Pril.).
-
podvȃlək, -lka, m. das Gestell für Fässer, Cig.; — das Fassunterlagsholz, vzhŠt.- C.; (podvȃljək?).
-
podvlẹ̑ka, f. = podvlaka, Cig., Jan.
-
pohvȃłək, -łka, m. der Lobspruch, C.
-
poklèk, -klę́ka, m. das Niederknien, der Kniefall, M., Z.; upognjeno koleno znižati do pokleka, Telov.
-
poklekȃłnik, m. der Betschemel, Cig.
-
poklekálọ, n. die Kniebank, M.
-
poklę́kanje, n. das wiederholte Niederknien.
-
poklę́kati, -am, vb. impf. ad poklekniti; wiederholt niederknien.
-
poklę̑kljaj, m. der Kniefall, Cig.
-
poklę̑knica, f. der Knieschemel, C.
-
poklę̑knik, m. der Betstuhl, M., Kras.
-
poklę́kniti, * -klę̑knem, vb. pf. die Knie (das Knie) beugen, niederknien; pred križem p.; p. pred kom, pred koga, sich vor jemandem auf die Knie werfen; p. na kamen, na tla, pred oltar.
-
poklekovȃnje, n. das wiederholte Niederknien.
-
poklekováti, -ȗjem, vb. impf. ad poklekniti; wiederholt niederknien; niederzuknien pflegen.
-
poləkčíca, f. = polehčica, Habd.- Mik.
-
polȗlək, -lka, m. die Flusswelle, Valj. (Rad).
-
poluzdẹ̑łək, -łka, m. das Halbfabricat, DZ., (polozd-) Cig.
-
pomı̑slək, -sləka, (-səłka), m. das Bedenken; brez pomisleka, ohne Bedenken; pomiselki, Cv.
-
pomólək, -lka, m. eine kleine Hervorragung: vidni p. (v možjanih), der Sehhügel, Erj. (Som.); (-łək?).
-
posklę́kniti, -klę̑knem, vb. pf. nach und nach zusammenstürzen, C.
-
povélək, -lka, m. das Commandowort, Jan.
-
povesę̑łək, -łka, m. der Trostgrund, V.-Cig.
-
povlẹ̑ka, f. 1) das Beeggen, C.; — 2) der Überzug, Cig., C.
-
povlẹ́kati, -am, vb. impf. ad povleči; veter povleka po ravnini, wiederholt streift ein Windzug durch die Ebene hin, Vrt.
-
požȇlək, -lka, m. die Begierde, das Begehren, Mur., Cig.; (požełək?).
-
1. predẹ̑łək, -łka, m. 1) die Scheidewand: možganski p., die Hirnscheidewand, Cig.; — 2) die Abtheilung, C.; z. B. eine Abtheilung des Dreschbodens, M.; snopje skladati, zdevati v p. (bansen), Cig.; — die Loge, Cig.; — das Coupé, Jan. (H.); — das Quartier (Abtheilung einer Stadt), Cig.; — die Rubrik, Cig., Jan., DZ.; trošni p., die Ausgabsrubrik, Levst. (Pril.).
-
2. predẹ̑łək, -łka, m. das Umgearbeitete, die Umarbeitung: ne dajemo prevoda, ampak predelek izvirnikov, Zv.
-
preklę́kati, -am, vb. impf. ad preklekniti, Z.
-
preklę́kniti, -nem, vb. pf. den Platz des Kniens ändern, Z.
-
prelẹ́k, m. Bog daj lek in prelek! (v zagovoru), Gabrije pod Krasom- Erj. (Torb. = Let. 1883, 338.).
-
prelẹkávati se, -am se, vb. impf. sich curieren, (-kẹ́vati se, Dol.- Mik. (V. Gr. I. 314.)).
-
prelę́kniti se, -lę̑knem se, vb. pf. sich krümmen, Z.; preleknjen, gekrümmt, Dol.- Mik.
-
premı̑slək, -sləka, (-səłka), m. 1) die Überlegung, die Erwägung; premislek je boljši nego dan hoda, Jurč.; s premislekom, mit Vorbedacht, Jan.; z dobrim premislekom, wohlweislich, Jan. (H.); brez premisleka, unüberlegt, Cig.; v p. vzeti, in Erwägung ziehen, DZ.; na p. dati komu kaj, jemandes Erwägung etwas anheimstellen, Cig.; v premislekih biti = premišljevati, Jurč.; — 2) die Sinnesänderung, Cig., Jan., Valj. (Rad); vsak dan ima deset premislekov, Z.
-
preoblẹ̑ka, f. 1) die Umkleidung, der Kleiderwechsel, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad); redovna p., die klösterliche Einkleidung, Cv.; — 2) die zum Umkleiden bestimmte Kleidung, das Wechselkleid, Cig., Jan., C.; — die Leibwäsche, Svet. (Rok.), Levst. (Pril.), Erj. (Som.), Vrt., DZ.; narejena p., fertige Wäsche, DZ.; gladiti in zgibati preobleko, Jurč.
-
prevlẹ̑ka, f. der Überzug, Mur., Cig., Jan.
-
pričę̑łək, -łka, m. 1) der Giebel, (príčełək) ogr.- Valj. (Rad); — 2) der glatte Querschnitt am Ende eines Holzstammes, Cig., C.; lep p. narediti, vzhŠt.- C.
-
pridẹ̑łək, -łka, m. die Fechsung, das Erträgnis; slab p., eine Missernte; to je vino domačega pridelka; — das Bodenerzeugnis, das Bodenproduct: poljski p.; jesenski pridelki, die Herbstfrüchte.
-
priklę́kniti, -nem, vb. pf. hinzuknieen, Cig.; p. k obhajilu, jvzhŠt.; — = prvo sv. obhajilo prejeti, Kanal- Erj. (Torb.).
-
prilę́kati, -am, vb. impf. ad prilekniti, Cig.
-
prilę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. (ein Kleid) aufschlagen, Cig., C.
-
primı̑slək, -sləka, (-səłka), m. der Hintergedanke, Cig.
-
primlẹkáriti, -ȃrim, vb. pf. durch den Milchhandel erwerben, Jan. (H.).
-
pȓslek, m. die Weste, Zora; (proslek, SlGradec- C.); — iz nem. "Brustfleck".
-
rȃslək, -sləka, (-səłka), m. das Wachsthum, Trub. (Psal.).
-
razblékniti, -blę̑knem, vb. pf. usta r., den Mund aufthun, Zv.
-
razdẹ̑łək, -łka, m. die Abtheilung, der Theil, der Abschnitt, Mur., Cig., Jan., nk.; die Classe, Cig., Cel. (Ar.); die Kategorie, Cig.; — voleči r., der Wahlkörper, Levst. (Nauk), DZ.
-
razmı̑slək, -sləka, (-səłka), m. die Erwägung, der Bedacht, Jan.
-
razpredẹ̑łək, -łka, m. die Abtheilung: poseben r. prisilne delarnice, Levst. (Nauk); — die Rubrik, DZ.
-
razvlẹ̑ka, f. 1) die Verschleppung, (razleka) Mik.; — 2) die Weitschweifigkeit, Jan.; — ein weitläufiges Gebäude, Jan.; — eine weit ausgebreitete Wirtschaft, bes. mit zerstreuten Antheilen, C., M.
-
reflēks, m. odsev, der Reflex ( phys.), Cig. (T.).
-
reflēksija, f. die Reflexion ( phys.), Cig. (T.), Žnid.
-
refleksīvən, -vna, adj. povračalen, povraten, reflexiv ( gramm.).
-
reflēktor, -rja, m. odbijalnik, der Reflector ( phys.), Cig. (T.).
-
rǫ̑vlək, -vləka, m. = lovrek, kajk.- Valj. (Rad).
1 74 174 274 374 474 574 674 774
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani