lek (101-200)

101. klę́kniti, -nem, vb. pf. eine knickende, wankende Bewegung machen, ogr.- Mik., Z.; — = poklekniti, Mur., Cig., Jan., ogr.
102. klekotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = kleketati, Jan. (H.).
103. klekováti se, -ȗjem se, vb. impf. Kniebeugungen machen, ogr.- C.
104. kolə̀k, -lkà, m. dem. kol; 1) das Pfählchen, kleiner Stecken, Valj. (Rad); kólək, Mur.; — 2) kōlək, -lka, der Urkundenstempel, Cig., Jan., nk.; (po češ.: kolek, -lku).
105. kolektūra, f. die Collectur; pogl. bernja, bira.
106. komplę́ksija, f. die Zusammenfassung, die Complexion ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
107. korẹ̑lək, -lka, m. die Maske, Cig. (T.); — stsl.
108. krę̑člək, -ləka, m. = krecman, Cig.
109. kuroslẹ̀k, -slẹ́ka, m. scharfer Hahnenfuß (ranunculus acris), Št.- Erj. (Torb.); tudi: kúroslek, vzhŠt.
110. lı̑lək, -lka, (-ləka), m. 1) die abgelegte Schlangenhaut: kačji l., vzhŠt.- Kres; — 2) die weiche Haut des Eies, C.; — 3) feiner Birkenbast, C.; — 4) mieternder Krebs, Mur., Jan., C., Mik.; — 5) die Fledermaus, Hal.- Zora; — 6) die Insectenpuppe, Mur., Mik.; — 7) zapadni štajerski Slovenci imenujejo Doljance pod Ptujem, kateri "bize" nosijo, "Lileke", C.; ptujske Podravljane — imenujejo "Lileke", Pjk. (Črt.); — prim. liliti se; srb. lila, ono što se oguli s brezove ili s trešnjove kore kao hartija, Vuk; — 8) die abprallende Bewegung eines längs der Wasserfläche geschleuderten flachen Steines, Štrek.
111. lǫ̑lək, -lka, (-ləka), m. der Tölpel, Fr.- C.
112. mȃlək, -lka, (-ləka?), m. 1) ein kleiner Mensch, der Zwerg, Cig., vzhŠt.- C.; — 2) der Teufel, Valj. (Rad); — 3) der Wiederhall, Jan.; — prim. malik.
113. malę́ka, f. = beka (salix alba), Tolm.- Erj. (Torb.).
114. médlək, -ləka, m. medel človek, vzhŠt.
115. mẹhovlẹ̀k, -vlẹ́ka, m. der Blasebalgtreter, Cig., Levst. (Zb. sp.).
116. mę́łək, -łka, adj. zerreiblich, milde: lojevec je melek, rekše, pod nožem ne škriplje in stružine ostanejo na nožu, Erj. (Min.).
117. melek, * m. schlecht gemahlenes Mehl, C.; das Wurmstichmehl, C.
118. mə̀lək, -lka, m. neka drobna živalca, morebiti: pajek; če kdo vpraša, kaj se mu poda v plačo za kakovo delo, reče mu se šalivo: dam ti jajce od melka, Dornberg- Erj. (Torb.); — prim. malek.
119. melekovı̑t, adj. = melečen, vzhŠt.- C.
120. mihȃlək, -lka, m. = mihec, das Schnappmesserchen, Mur.
121. mı̑slək, -sləka, m. ime volu, kajk.- Valj. (Rad).
122. mlẹ̑kar, -rja, m. der Milchverkäufer; — der Senne, Tolm.- Cig.
123. mlẹ̑karica, f. das Milchweib, die Milchhändlerin.
124. mlekarı̑ja, f. = mlekarstvo.
125. mlẹkáriti, -ȃrim, vb. impf. den Milchhandel, die Milchwirtschaft betreiben, Jan.
126. mlẹ̑karnica, f. 1) das Milchwirtschaftsgebäude, Rut. (Zg. Tolm.), ZgD.; die Sennerhütte, Cig.; — 2) die Milchkammer, Valj. (Rad).
127. mlẹ̑karski, adj. die Milchhändler o. die Milchwirtschaft betreffend.
128. mlẹ̑karstvọ, n. die Milchwirtschaft, der Milchhandel, Jan., Cig. (T.).
129. mlẹ́kast, adj. milchicht, V.-Cig.
130. mlẹ́kọ, n. die Milch; sladko, kislo m., süße, saure Milch; posneto m., abgerahmte Milch; pinjeno m., die Buttermilch; — vince kakor mleko! Zv.; mleko se še tvojih zob drži = du bist noch ein Kind; m. izpod krave, frisch gemolkene Milch; po ptičje m. poslati = nach Mückenfett schicken, Cig.; vse ima, le ptičjega mleka ne, Notr.; — 2) kačje m., der Kuckucksspeichel (ein Schaum auf Weidenbäumen), = kačji pljunec, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) pasje m., die Gartenwolfsmilch (euphorbia peplus), Cig., Jan., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); = volčje m., Cig., Jan.; — ptičje m., die Vogelmilch (ornithogalum), Cig., Tuš. (B.); belo in rumeno ptičje m., weißer und gelber Milchstern (ornithogalum umbellatum et luteum), Tuš. (R.); — krvno m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Dict., Z.
131. mlẹkokrȃdəc, -dca, m. der Milchdieb, Cig.
132. mlẹkomèr, -mę́ra, m. der Milchmesser, das Galaktometer, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
133. mlẹkopı̑vəc, -vca, m. der Milchtrinker, Dict.
134. mlẹkosẹ́da, f. das Labkraut (galium verum), Cig.
135. mlẹ́kovəc, -vca, m. 1) der Milchbaum, der Kuhbaum (galactodendron), Tuš. (B.); — 2) der Milchquarz, Erj. (Min.).
136. mlẹ́kovica, f. die Milchsuppe, C.
137. mlẹkovína, f. die Milchsteuer, Jan.
138. mlẹkovı̑t, adj. milchig, milchreich, Jan.
139. mólək, -lka, m. der Rosenkranz, das Paternoster, Cig., Jan., ogr.- M., Slom.- C.; tudi: molèk, molkà.
140. molekīl, m., Žnid., pogl. molekul.
141. molekūl, m. najmanjši, nerazločni delec tvarine, das Molecül, Sen. (Fiz.).
142. molekūla, f. = molekul, LjZv.
143. molekulārən, -rna, adj. Molecular-: molekularna teža, das Moleculargewicht, Sen. (Fiz.).
144. mȗlək, -lka, m. das männliche Maulthier, C.; — prim. 1. mula.
145. načȇłək, * -łka, m. das Stirnband, Jan.
146. naelektrizováti, -ȗjem, vb. pf. elektrisieren, Cig. (T.).
147. nagnı̑łək, -łka, m. der Faulfleck, Cig.
148. naklę́kati, -am, vb. impf. n. koleno, das Knie beugen, ogr.- C.
149. naklę́kniti, -klę̑knem, vb. pf. 1) n. koleno, das Knie beugen, niederknien, ogr.- C.; — 2) in einer gewissen Menge hinknien: petkrat so nakleknili k sv. obhajilu, = petkrat je po ena vrsta pokleknila k sv. obhajilu, jvzhŠt.
150. naklekǫ́č, adv. mit gebeugten Knien, Mik.
151. nalę̑ka, f. der Köder, vzhŠt.- C.; — prim. naleči.
152. nalę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. 1) anbiegen, Dol.; — 2) n. komu kaj, jemandem etwas hinlegen, so dass er es leicht finden kann, vzhŠt.
153. nalekováti, -ȗjem, vb. impf. ad naleči; spannen: n. lok, C.; n. strelo na tetivo, ogr.- C.; — aufstellen: skopce nalekujejo meni, kajk.- Valj. (Rad).
154. namı̑slək, -sləka, (-səłka), m. 1) die Absicht, das Vorhaben, Jan., C.; — 2) der Vorwand, DZ.
155. napı̑lək, -lka, m. der Feilstrich, Cig.
156. navlẹ̑ka, f. die Spicke, Cig.
157. navlẹ́kati, -am, vb. impf. ad navleči; zusammenschleppen: Navleka novine Ondanšnji mravljin'c, Vod. (Pes.).
158. nepremı̑slək, -sləka, (-səłka), m. der Unbedacht: nepremislek nič prida ne stori, Ravn.- Valj. (Rad).
159. nespremı̑slək, -sləka, (-səłka), m. = nepremislek, Mur., C.
160. neuklę́knjen, adj. unbeweglich, standhaft, ogr.- C.
161. obȃłək, -łka, m. die Flussinsel, Cig., Kr.- Valj. (Rad).
162. obdẹ̑łək, -łka, m. die Bearbeitung, C.
163. obẹ̑łək, -łka, m. das Abgeschälte, Valj. (Rad).
164. oblẹ̑k, m. 1) das Kleid, Guts., Mur., C., ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Rahme, C.; — 3) die Schlossschale, ogr.- C.
165. oblẹ̑ka, f. die Kleidung, der Anzug; pražnja, vsednja, (prazniška, vsakdanja) o.; obleka ne stori človeka, jvzhŠt.
166. oblẹ̑kar, -rja, m. der Kleiderhändler, Cig.
167. oblẹ́kati, -am, vb. impf. = oblačiti, C.
168. oblékovəc, -vca, m. zelena orehova lupina, Lašče- Erj. (Torb.); (menda nam. oblakovec).
169. obrȃslək, -sləka, (-səłka), m. 1) die Narbe, Vrsno- Erj. (Torb.); — 2) der Nebenhalm, Cig.
170. obrȃstlək, -stləka, (-stəłka), m. die Narbe, Cig.
171. oddẹ̑łək, -łka, m. ein von einem Ganzen abgesonderter Theil, die Abtheilung: mestni o., das Quartier, Cig.; — hišni o., der Tract, Cig.; o. vojakov, eine Truppenabtheilung, ein Detachement, Cig., Jan., DZ.; — volilni o., der Wahlkörper, C., nk.; stanovski o., der Standeskörper, DZkr.; — das Fach, das Departement, die Section, Cig., DZ.; — der Abhub im Bergwesen, Cig.; — der Abschnitt, Jan., Cig. (T.).
172. odlę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. ausweichen: odlekni, da te ne dobi, C.
173. odpı̑lək, -lka, m. nav. pl. odpilki: kar pri piljenju odpada, die Feilspäne, C., ZgD.
174. odrȃslək, -sləka, -səłka, m. der Spross, der Trieb, der Zweig, Meg., Dict.- Mik., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; od vej se manjši odrasleki na vse strani stegujejo, Pirc; kostni o., der Beinfortsatz, V.-Cig., Erj. (Som.); — der Ausläufer (eines Gebirges), Jan., Jes., Vod. (Izb. sp.); — šest poglavitnih evropskih jezikov ima vsak svoje odraselke, Vod. (Izb. sp.); — der Sprössling: vi odraselki in otroci pregrešnih ljudi, Jap. (Sv. p.).
175. odrȃstlək, -təłka, m. = odraslek, Škrb.
176. odvȃłək, -łka, m. das Abgewälzte, M.; — skala, katera se je odvalila, Cig.
177. ognı̑łək, -łka, m. der Faulfleck, Cig.
178. ogȓlək, -ləka, m. der Halskragen, Hip. (Orb.).
179. oklę́kniti, -nem, vb. pf. umfallen (von Saaten), C.
180. okọ̑lək, -lka, m. 1) = ovínek, C.; — 2) der Umstand, Mur., Cig., Jan.
181. olı̑lək, -lka, m. 1) die abgelegte Schlangenhaut, Jan., C.; — 2) ein mieternder Krebs, Mur.
182. omı̑slək, -səłka, m. die Anschaffung, M.; veliko zapraviti z dragimi omiselki pri hiši, Jap. (Prid.).
183. omȗlək, -lka, m. 1) klobuk, ki se na mleku dela, kadar vre, Polj.; — 2) ein abgeschälter Maiskolben, Kras.
184. 1. opȃlək, -lka, m. der Löschbrand, Cig., C.
185. 2. opȃlək, -lka, m. = pajek, Meg., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.), Tolm.
186. opı̑lək, -lka, m. nav. pl. opilki, Feilspäne; železni opilki, Eisenfeilspäne, Vrtov. (Km. k.); — die Raspelspäne, Cig.; barvarski les v opilkih, geraspelte Farbhölzer, DZ.
187. opredẹ̑łək, -łka, m. = opredelba, Jan.
188. opȗlək, -lka, m. 1) das Zupfsel, Cig.; opulki, Charpie, C.; — 2) ein federloses Huhn, C.
189. oskȃłək, -łka, m. der Splitter, Jan., Žnid.
190. óslək, -sləka, (-səłka), m. dem. osel; 1) das Eselein; — 2) der Stockfisch, C.
191. osolək, -lka, m. = osoljaj, Z.
192. ospolək, -lka, m. die Begattung, C.
193. ostarẹ̑łək, -łka, m. zweijähriger Baum- oder Rebenschössling, Cig.
194. ostę̑blək, -bləka, (-bəłka), m. der Baumstamm, C.
195. ostrẹ̑łək, -łka, m. = ostrel, Jan.
196. ožȗlək, -lka, m. die Schwiele, Mur., Cig., Jan.
197. 1. pȃlək, -lka, m. = pajek, Jan., Štrek., BlKr.
198. 2. pȃlək, -lka, m. der Kerzenstummel, Notr.
199. pážulək, -lka, m. der Pinienbaum (pinus pinea), Cig., Jan.
200. pə̀lək, -lka, m. 1) = peček, der Obstkern, der Weinbeerkern, Kras, Prim., Cig., Štrek., Plužna- Erj. (Torb.); hruševi pelki, Vrtov. (Km. k.); iz pelka zrasla mladika, Nov.; črvi se zarijejo blizu pecljev v nezrele jagode do pelkov, katerih jedrca jim služijo v živež, Nov.; — 2) die Haut der Weinbeere, Dutovlje (Kras)- Erj. (Torb.).

   1 101 201 301 401 501 601 701 801  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani