lej (220)

1. lę̑j, interj. = glej, sieh, sieh da (lejta, lejte); lejte si! seht doch! Levst. (Zb. sp.); — prim. gledati.
2. lẹ̀j, lẹ́ja, m. = lij, Dict.
3. lẹjáti, lẹ̑jem, vb. impf. = liti, Mik., kajk.- Valj. (Rad); lẹjȇm, ogr.- Valj. (Rad).
4. lẹ̑jka, f. der Trichter, Dol.
5. lę̑jtra, f. = reta, veliko rešeto, Volče- Erj. (Torb.).
6. blejáč, m. der Schreier, Vest.
7. blę́janje, n. 1) das Blöken des Schafes, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Stammeln, Jan.
8. blę́jati, -jam, -jem, vb. impf. 1) blöken (vom Schafe), Dict., Mur., Cig., C., Plužna- Erj. (Torb.); ovca bleje, BlKr.; o. bleja, Hip. (Orb.); meckern: koza je blejala, Litija- Svet. (Rok.); — schreien, zanken: blejali ste med seboj, Vest.; — 2) stammeln, Jan.; — stsl. blêjati, kor. blê-, Mik. (Et.).
9. blę̑javəc, -vca, m. der Stammler, Jan.
10. bȓslej, m., C.; pogl. bršljan.
11. doklẹ̑j, adv. = dokle, Cig., Jan.
12. doslẹ̑j, adv. = dosle.
13. doslẹ́jən, -jna, adj., Jan., M.; pogl. doslenji.
14. doslẹ́jšnji, adj. = doslenji, nk.; doslejšnje razlaganje, Burg.
15. dotlẹ̑j, adv. = dotle.
16. dvokolę́jən, -jna, adj. zweigeleisig, DZ.
17. galẹ́ja, f. bojna ladija srednjega veka, die Galeere, Guts., Mur., Cig., Jan., Trub., Preš., Npes.-K.; na galejo obsojen, Bas.; — prim. it. galea.
18. glę̑j, interj. išči pod gledati I. 1).
19. glę́ja, f. die Pflege (skrb za živino = gleštanje), Krn- Erj. (Torb.).
20. izklẹ́jati, -am, vb. pf. ausleimen, Cig.
21. kalejdoskōp, m. krasogled, das Kaleidoskop ( phys.), Cig. (T.).
22. kerlę́jš, m. znamenje, pri katerem z mrličem postoje ter molijo pogrebci, Polj.; — prim. cerkveni: kyrie eleison!
23. klẹ̑j, klẹ̑ja, klẹjȃ, m. 1) das Erdharz, Mur., Jan., DZ., Mik. (Et.); — 2) der Leim, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), C.; kostni k., der Knochenleim, Erj. (Som.); ribji k., die Hausenblase, Cig., C. (po rus.); — 3) die Pechnelke (lychnis viscaria), C.; (kleg, Tuš. [R.], Jan.); — 4) neka riba: der große Haberfisch, Jarn.
24. klẹ́ja, f. neka riba v Krki, Kostanjevica- Erj. (Torb.).
25. klẹjár, -rja, m. der Leimsieder, Cig., Jan.
26. klẹjárnica, f. die Leimsiederei, Jan.
27. klẹ̑jast, adj. leimicht, klebrig, Cig., Jan., C.
28. klẹjàt, -áta, adj. leimig, Cig., Jan.
29. klẹ́jati, * -am, vb. impf. = klejiti, Mur., Cig., Jan.
30. klẹ̑jəc, -jca, m. der kittet, leimt, der Kitter, Cig.
31. klẹ́jev, adj. Leim-, Cig.; kl. slaj, das Leimsüß, Cig. (T.).
32. klẹjevína, f. der Leimstoff, Cig. (T.), C.
33. klẹjı̑łnik, m. der Leimpinsel, Cig.
34. klẹjíti, -ím, vb. impf. leimen, pappen, kitten, Cig., Jan.; klejen papir, geleimtes Papier, DZ.; — gummieren, Cig. (T.).
35. klẹ̑jnat, adj. leimig, Nov.
36. kolẹ́ja, f. das Wagengeleise, Mur., Cig., Šol., Met., Mik., DZ., Levst. (Cest.); po izvoženih kolejah, Zv.
37. kolejàn, -ána, m. = kolednik, C.
38. kolẹ̑jnica, f. die Eisenbahnschiene, Jan. (H.).
39. mȃlej, m. der Kleine, M., Z., Valj. (Rad).
40. mavzolēj, m. krasna rakev, das Mausoleum, Cig., Jan.
41. nablę́jati se, -jam se, -jem se, vb. pf. sich satt blöken, Jan. (H.).
42. naglejeváč, m. der Spion, ogr.- M.
43. naglejeváti, -ȗjem, vb. impf. spionieren, ogr.- C.
44. naglejevȃvəc, -vca, m. der Spion, M.
45. nàjposlẹ̑j, adv. zuletzt, Jan. (H.).
46. naklẹjíti, -ím, vb. pf. mit einem Klebestoff beschmieren, gummieren, Cig., Jan., Cig. (T.).
47. nę́šlej, m. der Schuhriemen, Ip.; — prim. nem. Nestel.
48. odklẹ̑j, adv. = odkle, Cig.
49. odslẹ̑j, adv. = odsle.
50. oklẹ́jati, -am, vb. pf. bekleiben, bekleistern, beleimen, gummieren, Cig.
51. oklẹjíti, -ím, vb. pf. = oklejati, Jan.
52. ǫ́lej, m. = olje, Guts., Jarn., Cig., Jan., Fr.- C.
53. ǫ́lejščnica, f. der Ölkrug (olješnica), Mur.- Cig.
54. petrōlej, m. kameno olje, das Petroleum.
55. petrōlejevəc, -vca, m. das Petroleumfass, Jan. (H.); ( nav. petroljevec, DSv.).
56. pı̑lej, m. der Feiler, Jarn.; = puškar, Rož.- Kres.
57. plejāde, f. pl. neko zvezdje, = gostosevci, die Plejaden, Cig. (T.).
58. poblę́jati, -am, vb. pf. eig. ein wenig meckern: etwas schreien, stammeln, C.
59. podklẹjíti, -ím, vb. pf. unterleimen, Cig.
60. poklẹ́jati, -am, vb. pf. verpappen, Cig.; — mit Leim bestreichen, Jan. (H.).
61. poklẹjíti, -im, vb. pf. = poklejati, Jan. (H.).
62. pólẹj, adv., Dol., pogl. potle, potlej.
63. polẹ́jati, -am, vb. impf. = polivati, vzhŠt.- Vest.
64. poslẹ̑j, adv. = posle, hernach, von nun an, Cig., M., Dol.
65. poslẹ̑jšnji, adj. nachherig, nachfolgend: p. postopek, das nachfolgende Verfahren, DZ.
66. pótlẹj, adv. = potle, hernach, dann.
67. pótlẹjnji, adj. = potlejšnji, Mur., Jan.
68. pótlẹjšnji, adj. nachherig, nachmalig, Mur., Cig., Jan., Zora; nachträglich, DZ.; p. kredit, der Nachtragscredit, DZ.; potlejšnje določbe, naredbe, Levst. (Pril., Cest.).
69. preblę́jati, -jam, -jem, vb. pf. schreiend zubringen: p. celo noč, C.
70. priblę́jati, -jam, -jem, vb. pf. blökend oder schreiend ankommen, Cig., C.
71. priklẹ́jati, -am, vb. pf. = priklejiti, Cig.
72. priklẹjíti, -ím, vb. pf. anleimen, ankitten, ankleistern, Cig., Jan.
73. razglę̑ja, f. die Umschau: na razglejo iti, Goriš.
74. razklẹjíti, -ím, vb. pf. entleimen, Fr.- C.
75. sklẹ́jati, -am, vb. pf. = sklejiti, Cig.
76. sklẹjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad sklejiti; zusammenleimen, C.; črepine s., Škrinj.- Valj. (Rad).
77. sklẹjíti, -ím, vb. pf. zusammenleimen, zusammenkitten, Cig., Jan.; sklejene bukve, C.
78. slẹ̑j, adv. später: prej ali slej, C.; ni prej ni slej, LjZv.
79. stȏlej, m. dem. stol; das Stühlchen, Jarn., Rož.- Kres.
80. tȗrlej, m. = molj, Rez.- C.
81. vȏlej, m. dem. vol; 1) das Öchslein, Mik.; — 2) pl. voleji, die Hundsrose (rosa canina), Josch.
82. vsèlẹj, adv. jedesmal, allemal; — immer, Trub., Kast.; še v., noch immer, Schönl., Jsvkr.
83. zablę́jati, -jam, -jem, vb. pf. zu blöken anfangen, aufblöken, Cig.; lisica zableje (= se zadere), Hal.- C.; — z. na koga, proti komu, jemanden anplärren, Cig.
84. zaklẹ́jati, -am, vb. pf. = zaklejiti, Cig.
85. zaklẹjíti, -ím, vb. pf. verkleistern, verkitten, zuleimen, Cig.
86. zblę́jati, -jam, -jem, vb. pf. aufschreien, C.; — ( nam. vzb-).
87. žȗlej, m. der Langsame, der Zauderer, Guts., Z.
88. babljáti, -ȃm, vb. impf. 1) blöcken: mati ovca bablja, jarče bleje, C.; — 2) lallen, Cig.; stammeln, Mik.; — pogl. bəbljati.
89. bọ̑g, * bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.- M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), ^*von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; ( prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras- Erj. (Torb.).
90. čè, conj. 1) v pogojnih stavkih: wenn; če ni druzega, ko to, ni se nam treba bati, wenn es (wirklich) nichts Aergeres ist, als dies, so brauchen wir nichts zu fürchten; če bo dež jutri, ne pojdemo na semenj; če bi bil moral koga srečati v gozdu, umeknil se je, Erj. (Izb. sp.); — pos. pred imperativom: če nečeš, pa pusti; če imaš, daj; — če ne, wo nicht, sonst; stori, kar ti velevam, če ne, bo druga pela, thue, was ich dir befehle, sonst werde ich andere Saiten aufziehen; — poleg komparativa: je; če sem se bolj branil, bolj je v mene silil; "če dalje" poleg komparativa = immer: če dalje bolj, immer mehr; če dalje vekši šum, Krelj; — če bi (v odvisnih pogojnih stavkih): oče so rekli, če bi hoteli zdaj priti, da bi zdaj lehko prišli (neodvisno: če hočete zdaj priti, zdaj lehko pridete); prim. Mik. (V. Gr. IV. 811.); (v irealnih pogojnih stavkih): če bi živine ne drli, ljudje ne mrli, svet bi podrli, C.; — če tudi, če prav, če ravno (v koncesivnih stavkih) = dasi, wenn auch, obwohl; če si ravno, Cig., C.; če prem, Prip.- Mik.; — 2) (v indirektnem vprašanju): ob; poglej, če je že prišel hlapec; ne vem, če bi znal pravo pogoditi; razmišljevanje, če morebiti barju povodnji prete, Levst. (Močv.).
91. čę́špovəc, -vca, m. 1) jed iz kuhanih češp, Gor.- DSv.; — 2) neka debelejša in boljša češpa, Gor., v Brkinih- Erj. (Torb.).
92. člẹ́ti, člím, (člẹ̑jem, Guts.), vb. impf. 1) sich sehnen, lüstern sein, Cig., Poh.- C.; David je po vodi člel, Guts.; — 2) čli se mi po čem, es gelüstet mich nach einer Sache, Cig.; — prim. želeti. (?)
93. dèr, interj. pristavlja se imperativu: poglej der, ogr.- Mik.; privzdigni der malo voz, jvzhŠt.; — iz: dejže, Mik. (V. Gr. IV. 797.).
94. docvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = docvesti: ali bodo lepe tuje cvetlice docvetele? Erj. (Izb. sp.).
95. enák, adj. von einerlei Beschaffenheit, einerlei, gleich; svet je bil vselej enak, Kast.; ni mu enacega, keiner gleicht ihm, ist ihm zu vergleichen, Cig.; enako, auf gleiche Weise.
96. gálija, f. = galeja, Jan., kajk.- Valj. (Rad).
97. galijǫ̑t, m. 1) = galeot, Jan.; galeja polna galijotov (galjotov), Jsvkr.; — 2) großer, ungeschlachter Mensch, Cig., (galjot), Mur., Met., Notr.; kot smreka velik g., (galjot) Erj. (Izb. sp.); — kričiš, kakor galijot, Lašče- Levst. (Rok.).
98. glavína, f. 1) großer Kopf, Jan.; glej ga no, glavino! Jan. (Slovn.); — 2) das Kopfstück, das Fleisch oder die Haut vom Kopfe; — 3) der Hauptstamm eines Baumes, Z.; — das Hauptscheit, als Unterlage beim Heizen, Z.; — 4) der Hutgupf, Rez.- C.; — 5) die Radnabe; — 6) der Tuchrand, Lašče- Levst. (Rok.); — 7) das Capital, Ist.- C.; — das Stammvermögen, Levst. (Pril.).
99. glę́dati, I. glę̑dam, imprt. glę̑daj, glę̑j, vb. impf. 1) schauen: z očmi gledamo; glej! schau! sieh da! glej, glej! ei, ei! glej ga, norca! da seht mir den Narren an! in glej, zgodilo se je, und sieh da, es geschah, Cig.; glej ljubezni! das heißt Liebe! Cig.; — die Augen offen halten: zajec gleda, kadar spi; — ansehen; g. koga, kaj; tudi z gen.: gleda svojih dveh hčeri, Npes.- Mik.; kaj gledaš trohe v oku (očesu) tvojega brata? Krelj; vesel je gleda, Levst. (Zb. sp.); poprek, po strani, od strani, pisano koga g., jemanden scheel ansehen, Cig.; osinasto, hudo, izpod čela koga g., zornig ansehen, Cig.; gledata se, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; pisano, grdo se gledata, sie sind mit einander gespannt; če se bova lepo gledala, wenn wir uns vertragen werden, Jurč.; g. kam, den Blick irgendwohin gerichtet haben; v tla g, den Blick auf den Boden heften; — krivo g., schielen, Cig.; strmo g., starr blicken; prijazno g., ein freundliches Gesicht machen: grdo g., eine unfreundliche, finstere Miene machen; debelo g., große Augen machen; — gleda, kakor tele nova vrata (novih vrat), wie die Kuh das neue Thor, Cig.; gleda, kakor zaboden vol, kakor riba na suhem, gleda, da bi oči izkapale, er sperrt die Augen auf, sieht verdutzt darein, Cig.; g. kakor hudo vreme, finster blicken, Cig.; — v zrcalu se g., sich im Spiegel besehen; — g. za kom, jemandem nachschauen; vse je za njimi gledalo; — g. na koga (kaj), seine Blicke auf jemanden (etwas) richten; vse je nanj gledalo; — 2) hervorblicken, hervorragen; prst mu iz črevlja gleda; — potepuh iz njega gleda, man sieht ihm den Vagabunden an, Cig.; ves oče iz njega gleda, er sieht dem Vater ganz gleich, Cig.; — 3) Rücksicht nehmen; na ljudi g.; po ljudeh g., parteiisch sein, Cig.; na to se ne gleda, das kommt nicht in Betracht; na kaka dva goldinarja ne bom gledal, auf ein Paar Gulden soll es mir nicht ankommen; na svoj dobiček g., sein Interesse, seinen Vortheil im Auge haben; — Acht geben; na otroke g.; na obleko g., die Kleider schonen; nič ne gleda na se, er hält nichts auf sich, er vernachlässigt sich; na svojo službo g., seines Amtes walten, Cig.; g. svojega opravila, Dalm.; — zusehen, trachten; le glej, da boš o pravem času prišel; vedno gleda, kako bi koga oškodoval; naj občina gleda napraviti detinji vrt, Levst. (Nauk); g. po čem, nach etwas trachten, Cig.; g. po svojem dobičku, Ravn.; = g. si za kaj, C.; — sich mit etwas beschäftigen, abgeben: samo otroka, njivo gleda, C.; — II. gledím, ( imprt. glę́di) = gledam, Mur., Mik., vzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); Se k robu primakne, V globino gledi, Zora; — odtod: gledę́, mit Rücksicht auf, hinsichtlich: glede na to, in Anbetracht dessen, ne glede na troške, ohne Rücksicht auf die Auslagen, Cig., Jan., nk.; — praep. c. gen. hinsichtlich, nk.; glede pašnikov, Jan. (Slovn.), Mik.; — gledę́če, -ega, die Pupille, Fr.- C.; (tudi: gledeče, gen. -ča, gledečje, gen. -čja, Ščav.- C., Mursko polje); — glę́dešče, vzhŠt.
100. gnáti, žénem, vb. impf. 1) treiben; živino na pašo, na vodo g.; pred oblastvo koga g., vor die Behörde bringen, einführen; g. zver, das Wild verfolgen, Cig.; voda kolo žene; les po vodi g., flößen, Cig.; morje valove žene, das Meer treibt Wellen; — g. koga na prisego, jemandem den Eid auftragen, Cig.; vojsko, pravdo g., führen, Ip., GBrda; pravdo dalje g., den Process fortsetzen, Cig.; predaleč, črez nemoč g., es zu weit treiben, Cig.; g. si kaj k srcu, sich etwas zu Herzen nehmen, Cig., C.; kralj si tega k srcu ne ženi, Dalm.; — drängen: žene me, es drängt mich, Mik.; ich habe das Abweichen, Jan., jvzhŠt.; na močo (vodo) g., den Harn treiben, Cig.; nekaj me je gnalo, ich fühlte mich angetrieben; častilakomnost ga žene, der Ehrgeiz spornt ihn an, Cig.; upniki me ženejo, fordern mich, C.; kašelj me žene, plagt mich, C., Cv.; — 2) treiben, hervorsprießen lassen: g. popke, Knospen treiben, korenine g., wurzeln; v stebla gnati, sich bestauden, Cig.; stena žene, die Wand richtet sich auf ( mont.), Cig.; — 3) hervorbrechen machen: iskre g., Funken aussprühen, Cig.; — erheben: šum g., Gor.; petje g., laut singen, Burg.; veselje g., frohlocken, Burg.; otroci so glas vmes gnali, die Kinder schrien dazwischen, Ravn.; svojo g., bei seiner Ansicht bleiben, Cig.; — 4) g. se, jagen: g. se za kom, jemandem nachjagen, ihn verfolgen; g. se, sich anstrengen, sich bemühen; delavci so se gnali hitro delati, SlGor.; preveč se žene, jvzhŠt.; g. se za čim, nach etwas streben, trachten, Cig.; veliko srce vselej k velikim in visokim rečem se žene, Kast. (N. c.); g. se za koga, sich jemandes annehmen, Svet. (Rok.); g. se za kaj, sich um etwas interessieren, Cig.; sich für etwas ereifern, C.; — g. se v jok, nicht zu weinen aufhören können, Polj.; (pomni: praes. renem, Notr.- Mik. (V. Gr. III. 173.)).

1 101 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani