leca (50)

1. 1. lę́ca, f. die Kanzel, der Predigtstuhl, Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Kr.- Valj. (Rad); — prim. srvn. letze, Vorlesung eines Abschnittes der Bibel in der Kirche, lat. lectio, Mik. (V. Gr. I. 314.).
2. 2. lę́ca, f. das Trinkgeld, C., Polj., Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. bav. ze letz geben = als Trinkgeld geben, Levst. (Rok.).
3. lę́canje, n. das Strecken der Glieder, Mur., kajk.- Valj. (Rad); po dolgočasnem lecanju preteko dopoldanske ure, Glas.
4. lę́cati, -am, vb. impf. 1) biegen, C.; — l. komu, Schlingen legen, C.; — 2) l. se, sich strecken, sich recken ( z. B. vor Schläfrigkeit), Mur., Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; — 3) l. se, beben, sich fürchten, zagen, C.; leca se duša moja, kajk.- Valj. (Rad); — 4) lecati, in Furcht, in Angst sein, ogr.- C.; verzagen, Meg.; — 5) l. za čim, nach etwas sich sehnen, C., ogr.- Mik.; — koren: lenk-; prim. lekniti.
5. izlę́cati se, -am se, vb. pf. sich zur Genüge strecken ( z. B. beim Aufstehen), vollständig munter werden, Tolm.
6. klecálọ, n. der Betstuhl, Habd., C.
7. klę́canje, n. das Wanken, das Wackeln (beim Gehen).
8. klę́cati, -cam, -čem, vb. impf. 1) mit den Füßen knicken, in die Knie sinken, Cig., C., Dol.- Mik.; konj kleca, Soška dol.- Erj. (Torb.); konji klecajo pod težkim bremenom, Vrt.; — hinken, C.; knicken: kolena, noge mi klecajo, M., Soška dol.- Erj. (Torb.); — wackeln: stol kleca, Notr.; miza kleče, C.; — zuschnappen (vom Schnappmesser): nož kleca, Z.; — 2) wackeln machen, schütteln, Šol., C.; stol k., BlKr.; — k. iz koga kaj, jemandem etwas zu entreißen suchen, C.; — k. se, wackeln: zob se mi kleca, BlKr., (kleče) Soška dol.- Erj. (Torb.).
9. klę́cav, adj. beim Gehen knickend, knickbeinig, Cig.; klecava noga, der Knickfuß, Cig.
10. klę́cavəc, -vca, m. klecav človek, Krelj- M.
11. nalę́cati, -am, vb. impf. ad naleči; spannen: n. zanke, Schlingen legen, ogr.- C.; — n. se pogibeli, sich der Gefahr aussetzen, Habd.- Mik.
12. oklę́cati, -cam, -čem, vb. pf. wackelig machen: oklecana kljuka, t. j. taka, katera se na vse strani maja, Gor.
13. podlę́cati, -cam, -čem, vb. impf. ad podlekniti; misslingen: podleče mu napitek, C.
14. poklę́cati, -am, vb. impf. = poklekati, Mik.; — hinken, Dict.
15. razklę́cati, -cam, -čem, vb. pf. locker o. wackelig machen: ključanico r., C.
16. 1. sklę́cati, -am, vb. pf. 1) wackelig machen, s. se, wackelig werden, Idrija; — 2) ( intr.) stolpern, Z.
17. 2. sklę́cati se, -am se, vb. pf. sich erquicken, Goriš.; ( nam. vzk-).
18. 1. zalę́cati, -am, vb. pf. die Höhe des Lohnes, Preises bestimmen, verlangen: tolikšno plačo si z., Notr.; precej hudo mi je zalecal, Polj.
19. 2. zalę́cati, -am, vb. pf. pri polšji lovi okrog polšine vse zalecati, t. j. s kamenjem zadelati, Slc.
20. zaslę́cati, -am, vb. impf. ad zaslekniti; aufschlagen: rokave z., Cig.
21. zlę́canje, n. das Gerecke, Cig.; — ( nam. vzl-).
22. zlę́cati se, -am se, vb. impf. ad zlekniti se; sich ausstrecken, die Glieder strecken, sich recken, Cig., Jan., Met., Ravn.- Valj. (Rad); — ( nam. vzl-).
23. dóšləc, -šləca, m. der Ankömmling, C.; domačin podaje došlecu roko, Let.
24. iznášləc, -šləca, (-šəłca), m. der Erfinder, Šol., Bes.
25. jágləc, -gləca, (-gəłca), m. die Schlüsselblume, Cig., Dol.- Vrt., BlKr.; jagelci otožno povešajo glavice, Zv.; Jagelce zlate rodila je prst, Levst. (Zb. sp.); die große Schlüsselblume (primula elatior), Vrt.
26. jekləc, -kləca, (-kəlca), m. die Gabel an einem Hamen (Fischnetz), V.-Cig.; — prim. nem. Häkel.
27. kı̑sləc, -sləca, (-səłca), m. der Sauerstoff, Vrtov.- Cig., Jan., Cig. (T.).
28. 1. klencáti, -ȃm, vb. impf. = klecati, Z., Trst. (Let.); zob se klenca, wackelt, GBrda.
29. klǫ́ncati, -am, vb. impf. wackeln, Guts., Jarn., Cig.; — hinken, Fr.- C.; — prim. klecati, C.
30. 2. kozləc, -ləca, m. = 1. kozolec, Mik.
31. krastíka, f. die Schüsselflechte (lecanora), Tuš. (B.).
32. másləc, -sləca, (-selca), m., Cig., Jan., pogl. maseljc.
33. mı̑sləc, -sləca, -səłca, m. der Denker, Jan., C., nk.; stari miselci, LjZv.
34. mŕzləc, -zləca, (-zəłca), m. = studenec, die Quelle, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
35. nesìt, -síta, m. der Pelikan (pelecanus onocrotalus), Cig., Erj. (Ž.); — češ.
36. ǫ̑gləc, -gləca, (-gəłca), m. 1) dem. 2. ogel, das Köhlchen; ogleci, Kohlen, Erj.- Cig. (T.); — 2) = ogljik, der Kohlenstoff, Cig. ("vogelc") Vrtov. (Km. k.).
37. 2. ósləc, -sləca, (-səłca), m. dem. osel, Schönl.- Valj. (Rad).
38. pékləc, -kləca, m. = peklenec, Levst. (Zb. sp. II. 55.).
39. pelikān, m. der Pelikan, die Kropfgans (pelecanus onocrotalus), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
40. pobẹ̑gləc, -gləca, m. der Landesflüchtige, Jan.
41. podlẹ̑kləc, -kləca, -kəłca, m. das Leibchen, die Weste, C., Ravn. (Abc.).
42. prę̑sləc, -sləca, (-səłca), m. 1) die Schraubendocke an der Drehbank der Drechsler, die Spindel, Ravn.- Cig.; — 2) kozji p., der Spindelstrauch (evonymus), Jan., C.
43. presȗkləc, -kləca, (-kəłca), m. = presukanec 1), Gor.
44. príšləc, -šləca, (-šəłca), m. = prišelc, Cig., Mik.; novi prišlec, Jurč.
45. rləc, rləca, m. = rilec, SlGor.
46. skǫ́rjavəc, -vca, m. birsasti s., die weinsteinartige Krustenflechte (lecanora tartarea), zemljepisni s., die Wandkartenflechte (lecidea geographica), Tuš. (R.).
47. tȓləc, -ləca, m. 1) die Flachsbreche, BlKr.- Let.; — 2) die Ratsche, Črniče ( Goriš.).
48. úšləc, -ləca, m. der Flüchtling, C.
49. zmȓzləc, -zləca, (-zəłca), m. = zmrzle, Valj. (Rad).
50. žvépləc, -pləca, m. das Sulfid, Cig. (T.); ogljenčev ž., der Schwefelkohlenstoff, DZ.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani