laso (112)

1. lasoplèt, -plę́ta, m. der Damenfriseur, Cig., Jan.
2. lasovı̑t, adj. = kapilaren, Capillar-, Jan. (H.).
3. lasovı̑tost, f. = kapilarnost, Jan. (H.), Sen. (Fiz.).
4. átlasov, adj. aus Atlas.
5. doglasováti, -ȗjem, vb. pf. mit dem Abstimmen fertig werden; ko vsi volilci doglasujejo, sobald alle Wähler ihre Stimmen abgegeben haben, Levst. (Nauk).
6. glasolíčən, -čna, adj. den Klang nachahmend: glasolična beseda, das Klangwort, Cig.
7. glasomèr, -mę́ra, m. der Ton-, Klangmesser, Cig., Jan.
8. glasomę̑rje, n. die Tonmessung, Cig., Jan.
9. glasonǫ́sən, -sna, adj. 1) = glasan: glasonosna trobenta, Levst. (Zb. sp.); — 2) berichtend, Jan. (H.).
10. glasonǫ́ša, m. der Bote, Nov.- C.; — hs.
11. glasopàd, -páda, m. die Cadenz ( mus.), Cig., Jan.
12. glasosklàd, -skláda, m. der Accord ( mus.), Jan. (H.).
13. glasoslǫ́vən, -vna, adj. die Lautlehre betreffend, phonetisch, nk.
14. glasoslǫ̑vje, n. die Lautlehre ( gramm.), Jan., Cig. (T.), nk.
15. glasoštẹ́tje, n. die Stimmenzählung, das Scrutinium, DZ.
16. glasotvǫ̑rnica, f. das Stimmband, Erj. (Som.), Sen. (Fiz.).
17. glasováłən, -łna, adj. Abstimmungs-: glasovalno kazalo, das Abstimmungsverzeichnis, DZ.
18. glasovȃnje, n. die Abstimmung, die Stimmenabgabe, Cig., Jan., nk.
19. glasováti, -ȗjem, vb. impf. abstimmen, die Stimmen abgeben, Cig., Jan., nk.; gl. za koga, proti komu, nk.
20. glasovȃvəc, -vca, m. kdor glasuje, Jan. (H.).
21. glasǫ́vən, -vna, adj. Laut-, lautlich, Jan., nk.; — die Stimmen (bei der Abstimmung) betreffend: glasovni vpisnik, DZ.
22. glasovı̑r, m., Cig., Jan., nk., pogl. klavir.
23. glasovı̑t, adj. 1) hellaut, klangreich, Cig.; glasovito plakati, Levst. (Zb. sp.); — 2) allbekannt: berühmt, Mur., Cig., Jan., nk.; berüchtigt, Cig., nk.
24. glasovítən, -tna, adj. = glasovit, Mur., Cig., Jan.
25. glasovı̑tnik, m. berühmte Person, die Celebrität, Raič ( Let.).
26. glasovı̑tost, f. die Allbekanntheit, das Renommee, Jan., nk.
27. glasǫ̑vje, n. coll. die Töne, C.
28. glasǫ́vnica, f. 1) der Stimmzettel, DZ., DZkr., nk.; — 2) glasovníca = glasovnik, Levst. (Nauk).
29. glasǫ́vnik, m. das Stimmenverzeichnis, SlN.- C., DZkr., Levst. (Pril.).
30. glasovǫ̑dja, * m. der Stimmführer, Jan.
31. klasorǫ́dən, -dna, adj. ährenhervorbringend, Cig., Jan.
32. klasováti, * -ȗjem, vb. impf. = klasiti se, in Aehren schießen, Jan., C.; tudi: k. se, Gor.; bilo je ravno spomladi, ko se je začelo žito klasovati, Pjk. (Črt.).
33. klasǫ́vən, -vna, adj. = klasen, Jan.
34. klasovẹ́ti, -ím, vb. impf. = klasiti se, Ravn.
35. klasovı̑t, adj. ährenreich, Cig., Jan.
36. klasovítən, -tna, adj. = klasovit, Jan.
37. klasǫ̑vje, n. = klasje, Mur., Cig., Jan.; k. pobirati, Jsvkr.; klasovjè, kajk.- Valj. (Rad).
38. klasovnàt, -áta, adj. = klasnat, Jan.
39. nadglasováti, -ȗjem, vb. pf. überstimmen, C.
40. preglasováti, -ȗjem, I. vb. pf. (durch die Mehrzahl der Stimmen) überstimmen, Cig., Jan., C., nk.; — (II. vb. impf. umlauten, Jan. [ germ.]).
41. priglasováti, -ȗjem, vb. impf. übereinstimmen, accordieren (in der Musik), Cig.; — Novo struno k drugim priglasujem, Danj. (Posv. p.).
42. bobljáti, -ȃm, vb. impf. 1) voda boblja, kadar se v njej mehurčki vzdigajo, Vrt.; — 2) unverständlich reden, Cig.; — 3) fantje hodijo bobljat, t. j. z izpremenjenim glasom mrmrat pesemco pred hišo, kjer so klali, da bi kaj dobili, Kor.- Kres V. 36.; = koledovati, Gor.
43. cẹ́piti, -im, vb. impf. 1) spalten: drva c., Holz spalten; luč c., Lichtspäne reißen, Z.; škrilje c., Schiefersteine abblättern, Cig.; c. se, sich spalten, sich fasern: nohet se cepi, zobje na glavniku se cepijo; Cesarski Graben se cepi od Ljubljanice, zweigt sich ab, Levst. (Močv.); glasove c., die Stimmen zersplittern; glasovi se cepijo, die Stimmen zersplittern sich (bei einer Abstimmung), nk.; — 2) pfropfen; v sklad c., in den Spalt pfropfen, Cig., Pirc, Vrtovec- M.; v zarezo ali žleb c., in die Kerbe, Cig.; s priklado c., an die Seite, Z.; z nakladom c., copulieren, Cig.; z nasadom c. (= s cevko c., Z.), pfeifeln, in Gestalt eines Röhrchens pfropfen, Cig.; za kožo (lub) c., zwischen Holz und Rinde, Cig.; v kožo (lub) c., äugeln, oculieren, Cig.; = c. s popkom, Tuš. (B.); c. hruško, črešnjo; cepljeno sadno drevje, veredelte Obstbäume; — 3) impfen, einimpfen; c. komu koze, Cig.; — 4) cepljen, berauscht, Dict., Cig., C.
44. enọ́lik, adj. 1) gleich groß, Dict., Cig., Jan., Rib.- Mik., Lašče- Levst. (Zb. sp.); enolika sva si, wir zwei sind gleich groß, Cig.; enolike višave, Levst. (Močv.); — enoliko, gleich viel: kadar je enoliko glasov, bei Stimmengleichheit, DZkr.; enoliko glasov, DZ.; enoliko svetlobe, Žnid.; resničnosti imata obe enoliko v sebi, Zv.; — 2) = enakšen, Jan., Cig. (T.), C.
45. enozvòk, -zvǫ́ka, adj. = enozvočen; enozvoki glasovi, SlN.
46. glȃs, glȃsa, glasȗ, m. 1) die Stimme; po glasu koga spoznati, jemanden an der Stimme erkennen; — debel g., eine Bassstimme, tenak g., eine hohe Stimme; pesen za štiri glasove, ein vierstimmiges Lied; g. se mu trese, er tremuliert, Cig.; g. drobiti, trillern, Cig.; — na glas, laut; na glas govoriti, na ves glas vpiti, aus vollem Halse schreien; — der Ton, der Klang; neskladni glasovi, Misstöne, Cig.; ubrani glasovi zvonov, harmonische Glockentöne; — der Laut; zlogi so zloženi iz glasov, Jan. (Slovn.); latinska abeceda prikrojena za slovenske glasove, Jan. (Slovn.); — der Wortlaut: ima ta glas, lautet also; — 2) die Nachricht; vesel g., frohe Botschaft; g. dati komu, jemanden avisieren, Cig. (T.), C., DZ.; kokla piščetom glas (Zeichen) daje, da pobegno, Levst. (Rok.): dober glas ima čas, eine gute Nachricht muss man mit Geduld erwarten, Fr.- C.; ni mu glasa, er ist spurlos verschwunden, C.; — das Gerede, das Gerücht; g. je počil, g. so zagnali, es geht das Gerede; g. je, man erzählt sich, Cig.; — der Ruf, der Leumund; on je na glasu, da ..., er steht im Rufe ...; na glasu biti, berühmt sein, Blc.-C., nk.; hiša na glasu, a mačka lačna, Notr.- Z.; dobrega glasa biti, in gutem Rufe stehen; boljši je dober glas, kot srebrn pas, Met.; velikega glasa biti, berühmt sein, ogr.- C.; največega glasa, am wichtigsten, C.; slabega glasu, verrufen, Cig.; na slabem glasu biti, in schlechtem Rufe stehen; za hud glas ne rodijo, sie kümmern sich um einen schlechten Ruf nicht, Trub.; v hud g. pripraviti, in Verruf bringen, Dalm.- C.; slab glas gre daleč v vas, ein übler Ruf verbreitet sich weit, Z.; dober glas seže v deveto vas; — 3) das Votum, die Stimme: svoj g. komu dati, jemandem seine Stimme geben, nk.; — 4) die Sachkenntnis, C.; vsaki reči g. vedeti, jeder Sache kundig sein, Mik.; g. znati, Navr. (Kop. sp.); čebelam vedeti glas, der Bienenzucht kundig sein, Levst. (Beč.); glasu ne vedeti čemu, einer Sache unkundig sein, Cig.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, Mik.; ve glas k tej reči, er versteht sich darauf, C.
47. glȃsništvọ, n. = glasoslovje, Jan. (H.).
48. hèj, interj. s tem glasom se goni goved (bodi si vprežena ali ne); — he! Cig., Jan.
49. hı̑, interj. s tem glasom se konji poganjajo; — hi hi! (posnema tenek smeh).
50. hrepẹ́ti, -ím, vb. impf. heiser klingen, Met., Svet. (Rok.); übel klingen, Mur., Cig.; kreischen, C.; te besede so bile govorjene s srditim, čudno hrepečim glasom, Str.; — hüsteln, C.
51. hríbovski, adj. Berg-, Gebirgs-; — nach Bergbewohnerart; s hribovskim glasom vpiti, Jurč.
52. hvǫ̑st, m. 1) der Schweif, Let., Vrt., SlN. ( stsl.); — 2) der Traubenkamm (= repek): pleve, prazno klasovje ino hvosti ali ozobki človeškega uka, Krelj, ( "Traben und Spreu menschlicher Lehre", Spang.).
53. izhòd, ** -hǫ́da, m. 1) die Handlung des Ausgehens: der Auszug, der Ausmarsch, Mur., Cig.; družni izhodi, Ausflüge, Str.; — i. blaga, der Austritt der Waren, DZ.; — der Aufgang: solnčni izhod, Dict., Dalm., Cv.; der Osten, Jan. (H.); ( nam. vzhod; prim. izhajati); — 2) der Ort des Hinausgehens: der Ausgang, Cig., nk.; i. sklada, das Schichtenende, Cig. (T.); — die Kathode, Sen. (Fiz.); — 3) der Ausfluss, die Emanation, Cig., Jan., C.; — 4) der Erfolg, das Resultat, C., DZ., Zora; i. glasovanja, DZ.
54. izmíkati, -mı̑kam, -čem, I. vb. impf. ad izmekniti; 1) ausreißen: kokolj i., ausjäten, vzhŠt.- C.; — 2) entrücken, wegrücken; — i. se, entgleiten, aus seiner Lage weichen, Cig.; sich fortstehlen, Cig.; — II. vb. pf. 1) izmı̑kati, -am, das Hecheln beenden, aushecheln, fertig hecheln; vse predivo i.; — 2) ausbilden: Vodnik je prvi izmikal glasove slovenski liri, Glas.
55. izplevšati, * -am, vb. pf. zrnje iztepsti iz klasov, Z.; (Hirse) ausschlagen, Jan. (H.).
56. izpremínjanje, n. die Veränderung; i. obraza, das Mienenspiel, Cig. (T.); i. glasa, die Mutation der Stimme, Cig. (T.); i. vremena, der Wetterwechsel, Cig.; i. barv, der Farbenwechsel, Cig.; i. glasov, der Lautwechsel, die Lautveränderung ( gramm.), Cig. (T.); — das Schillern, Gor.
57. iztrǫ́siti, -trǫ́sim, vb. pf. ausstreuen, ausschütteln, verstreuen; zrnje se je iz klasov iztrosilo.
58. izvábljati, -am, vb. impf. ad izvabiti; entlocken; strunam glasove i., C.
59. jáčenje, n. das Verstärken: j. glasov, die Lautverstärkung, Cig. (T.).
60. jigljáti, -ȃm, vb. impf. z glasom j., trillern, (jiglati) Mur.
61. kadēnca, f. glasopad, die Cadenz ( mus.).
62. kə̀c, interj. s tem glasom mačke podijo, M., Dol., Notr.
63. krǫ̑glica, f. 1) dem. krogla; das Kügelchen, Cig.; s kroglico glasovati, ballotieren, Cig.; — 2) das Kugelthierchen (volvox), Erj. (Ž.); — 3) mesnate kroglice, runde Fleischwürste, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 4) neka vrsta sliv, Valj. (Rad).
64. krozúlja, * f. das Büschel, der Zweig, Z., C.; ajda nima klasovja, ampak nekake krozulje, C.; ščinkavec se stiska pod košato krozuljo v senci, Vrt.
65. lẹ̑stvica, f. dem. lestva; die Leiter, Št., Mur., Cig., Jan., Mik., ogr.- Valj. (Rad), Goriš.; vrvna l., die Strickleiter, Zora; lestvico postaviti, die Leiter anlegen, Cig.; — lestvice, die Wagenleitern, Cig.; — lestvica, die Scala, Cig. (T.); glasovska l., die Tonleiter, Cig., Jan.; trdotna l., die Härtescala, Cig. (T.).
66. 2. mẹ́na, f. der Tausch, der Austausch, Cig. (T.), C.; pogodba o meni, der Tauschvertrag, DZ.; meno razdreti, den Tauschvertrag auflösen, Svet. (Rok.); — der Wechsel, die Aenderung, Habd.- Mik., Jan., Cig. (T.), C., Krelj; čudna m., Skal.- Let.; ta mena (= levitev) dela raku preglavice dovolj, Erj. (Izb. sp.); m. glasov, der Lautwechsel, die Lautwandlung, Cig. (T.); m. topline, der Temperaturwechsel, Cig. (T.); m. tvari, der Stoffwechsel, Cig. (T.); m. prebivalstva, die Bewegung der Bevölkerung ( stat.), Cig. (T.); — die Phase, Jan., Cig. (T.); mesečne, lunine mene, die Mondphasen, Cig. (T.), Jes.; m. nihaja, die Schwingungsphase, Cig. (T.).
67. mı̑ł, míla, adj. 1) barmherzig, gnädig; mil biti do koga, Ravn.; mile sestre = usmiljene sestre, Gor.- Svet. (Rok.); mild: milo soditi; mili darovi, milde Gaben, nk.; — 2) Mitleid erregend: milo se jokati, bitterlich weinen; milo prositi, flehentlich bitten; — wehmüthig; milo pogledati koga; milo se ozirati po kom; mili glasovi; — milo se mi je storilo, ich bin von Wehmuth ergriffen worden; milo mi je zanj, es thut mir leid um ihn, Cig.; milo pogrešati koga, jemanden schwer vermissen, Levst. (M.); — rührend, Cig., Jan.; mila prigodba, C.; mil konec, ein trauriges Ende, Pohl. (Km.); — traurig: mila Jera, ein zum Weinen geneigter, trübseliger Mensch, Cig., LjZv.; držati se kakor mila Jera, jvzhŠt.; — 3) lieb; mila moja mati! mili Bog! pod milim Bogom nimam nikogar, auf der ganzen lieben Welt hab' ich niemanden; — hodi za milim Bogom! geh' in Gottes Namen! C.; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — 4) = neslan, Savinska dol.
68. míliti se, -im se, vb. impf. 1) dauern, leid sein: on se mi mili, er dauert mich, ta reč se mi mili, um diese Sache ist mir leid, Mur., Cig., C., M.; Men' se že žolnirje milijo, Npes.-Vraz; tudi: mili se mi koga, česa, Jan.; — 2) schmeicheln, Habd.- Mik., V.-Cig., Jan.; m. se komu, LjZv.; kokoš se mili (z glasom), Dol.
69. modulácija, f. menjava glasov ( pos. glasovnih vrst), die Modulation, Cig., Jan.
70. načìn, -čína, m. die Art und Weise, Mur., Cig., Jan., nk.; na ta n., auf diese Art, nk.; na vsak n., jedenfalls, Cig., Jan., nk.; n. postopanja, die Behandlungsart, Cig. (T.); n. razlaganja, die Auslegungsart, Cig.; n. zdravljenja, die Heilart, Jan.; n., die Manier ( stil.), Cig. (T.); — die Methode, Jan., Cig. (T.); — glasovni n., die Tonart, Jan.; — die Modalität, Cig. (T.); der Modus, die Aussageform ( gramm.), Cig., Jan.; n. pr. naznanilni n., der Indicativ, Cig.; — hs.
71. nahọ̑doma, adv. plötzlich, unverhofft: n. koga srečati, Vod. (Izb. sp.); n. me prime kaka stiska, LjZv.; glasovi se n. menjajo, Erj. (Som.); nahodoma, kakor bi bila iz tal izrasla, stoji pred menoj ciganska deklica, Erj. (Izb. sp.).
72. neubrán, adj. verstimmt, Jan., disharmonisch, Cig., Jan., nk.; neubrani glasovi, nk.
73. ojačávanje, n. die Verstärkung: o. glasov, die Lautverstärkung, Jan., Cig. (T.).
74. oslabẹ́vanje, n. die Kraftabnahme, Jan., nk.; — o. glasov, die Lautschwächung, Jan.
75. osmukováti, -ȗjem, vb. impf. ad osmukati; abstreifen, Mur.; o. klasovje, Jap. (Sv. p.).
76. partitūra, f. pregledni prepis vseh glasov kakega mnogoglasnega glasbenega proizvoda, die Partitur.
77. podpolovíčən, -čna, adj. nicht die Hälfte erreichend: podpolovična večina glasov, die relative Stimmenmehrheit, nk.
78. poimę̑nski, adj. namentlich: poimensko glasovanje, SlN.
79. poskóčən, -čna, adj. eig. gerne hüpfend: lustig; poskočni in veseli ljudje, Jurč.; poskočni glasovi godčevski, Zora.
80. potrę́sati, -am, vb. impf. ad potresti; 1) wiederholt ein wenig schütteln o. rütteln; hruške, jablane p.; — z glavo p., zeitweise mit dem Kopfe schütteln, Cig.; — p. z glasom, tremulieren, Cig. (T.); — beben machen, M.; — 2) wiederholt streuen: pticam zrnja p., Cig.; — wiederholt bestreuen; p. kaj s cukrom, s poprom, Cig., Jan.
81. povzdigováti, -ȗjem, vb. impf. ad povzdigniti; emporheben; roke k Bogu p.; — aufwandeln (bei der Messe); mašnik povzdiguje; — erbauen ( fig.): p. duha, Cig.; p. se, sich erbauen, Cig.; — durch Lob erheben: p. koga kakor Boga, Cig.; — p. se, sich heben: kupčija se zopet povzdiguje; — sich erheben; p. se nad druge; — = z višjim glasom peti, überschlagen, Zv.
82. preglasíti, -ím, vb. pf. 1) übertönen, überschallen, Mur., Cig.; — 2) = preglasovati I., überstimmen, Guts., V.-Cig., Jan.; — 3) = glas premeniti, umlauten, Cig. ( germ.).
83. prehȃjanje, n. 1) das Hindurchgehen, der Durchgang; — 2) das Übergehen; die Wanderung von einem Orte zum andern: p. narodov, Cig.; — p. glasov, die Lautrückung, Cig. (T.); — 3) der von Gelenk zu Gelenk wandernde Schmerz, C.; — das kalte Fieber, C.
84. premíkanje, n. 1) das Verrücken; — die Verschiebung, Cig.; p. glasov, die Lautverschiebung, Cig. (T.); — 2) die fortschreitende Bewegung, der Lauf.
85. premı̑ł, -míla, adj. 1) allzumild; premilo soditi; — überaus mild, mildreich; premilo srce; — 2) überaus wehmuthsvoll; premili glasovi; zvonovi premilo pojo; — 3) traut, lieb; premila naša domovina.
86. premóči, -mǫ́rem, vb. pf. ( impf.) 1) vermögen; izkušati koga bolj, ko premore, (über sein Vermögen), Cig.; ne premoreš enega samega lasa črnega ali belega storiti, Trub.; ako premoreš, tudi sam dobro stori, Škrinj.- Valj. (Rad); veliko p., großen Einfluss haben, Cig.; — erschwingen; troškov mali okraj ne premore, Levst. (Pril.); — ein Vermögen haben, besitzen; veliko p.; ne vinarja p.; to je vse, kar premorem, das ist mein ganzes Hab und Gut; ne bodi porok za več, kakor premoreš, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) vb. pf. siegen, die Oberhand behaupten, besiegen, überwältigen, Mur., Cig., Jan., Krelj; ti možje so zoper nas premogli, Dalm.; prepričanje premore, Raič (Slov.); Vse je smrt premogla S svojo ostro strelo, Stara cerkv. pesem- Levst. (Rok.); premožen, besiegt, Dict.; kateri hudega ne premore, je sam premožen, Kast.; hudičevo kraljestvo je premoženo ali obladano, Trub.; (premoren, Dalm., Kast.); z večino glasov p., überstimmen, Cig.; — übermannen: jeza ga je premogla, Cig.
87. pretȃpljanje, n. 1) das Umschmelzen, das Frischen (in den Schmelzhütten), Cig.; — 2) p. glasov, die Lautrückung, Cig. (T.).
88. pridrúžiti, -drȗžim, vb. pf. beigesellen; p. koga komu; p. si koga, sich jemanden associieren, Cig.; — einverleiben, Jan.; — p. se, sich zugesellen, sich anschließen; p. se komu na potu, pri igri, pri glasovanju.
89. prirǫ̑dən, -dna, adj. Natur-, natürlich, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; prirodni sistem, das Natursystem, prirodno telo, der Naturkörper, Cig. (T.); prirodna moč, die Naturkraft, Jan., Navr. (Let.); prirodni glasovi, C.; prirodne barve, natürliche Farben, Žnid.; — naturgemäß, Cig. (T.); prirodni stan, der Naturzustand; prirodno pravo, das Naturrecht, prirodno pesništvo, die Naturpoesie, Cig. (T.).
90. prošnjìv, -íva, adj. bittend: s prošnjivim glasom, mit bittender Stimme, Bes.
91. púkati, -kam, -čem, vb. impf. ausraufen; repo p., Dol.; sv. Luka repo puka, Lašče- Levst. (M.); travo, lase p., C.; lan p., den Flachs raufen, Cig.; klasovje p., Trub.; rupfen, Jan., C.; — zupfend herausziehen ( z. B. die Fäden aus einem Gewebe), Cig., Jan.; niti iz platna p., Polj.; p. nogavico, den Strumpf auftrennen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); pukana svila, die Zupfseide, Cig.; — p. se, sich in Fäden absondern, sich fädeln, Cig.; — p. se, sich raufen, C.; — púkati, pȗkam, -čem, Valj. (Rad).
92. rītəm, -tma, m. umerjenost telesnega gibanja ali glasov po poudarkih, po taktu, der Rhythmus, Jan., nk.
93. rítovje, n. das untere, breitere Ende der Garben, C., Lašče- Levst. (Rok.); klasovje obračajo v sredo, po ritovju pretepajo možje, Jurč.; — der untere, dickere Theil der Pflanzen, Vod. (Izb. sp.); pos. spodnji deli lanu, konopelj (odpadki pri trenju), Št.
94. 2. s, (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. c. instr. znači 1) družbo, združbo, skupnost: mit; potovati s kom; kdor se z volkovi pajdaši, primoran je ž njimi tuliti, Mik.; pogovarjati se, tepsti se s kom; — ko bi jaz bil s tabo, wenn ich an deiner Stelle wäre; s — vred, sammt: lase s kožo vred z glave potegniti; umorili so mater z detetom vred; — 2) čas, s katerim se vjema kako dejanje: mit; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah (mit Tagesanbruch), Mik.; s solncem vstajati, Dol., jvzhŠt.; — 3) znači, kar kdo ima pri sebi, na sebi: mit; z jednim očesom iti v božje kraljevstvo; s praznimi rokami priti; s puško čakati koga; z vinom grem, ich führe Wein; videl je nož, pa je šel ž njim (nahm das Messer mit); — s tem namenom, in dieser Absicht; — 4) način: mit; z velikim veseljem kaj storiti; s strahom pogledati kam; s krepkim glasom zakričati; — 5) sredstvo, pripomoček: mit; s kolom udariti koga; igrati se s prstanom; lepo ravnati s kom; — 6) znači to, glede na kar se kaj izreka: an; Salomon je veči postal z blagom in z modrostjo, kakor vsi kralji, Dalm.; bogat z žitom, Met.; — 7) nam. starega instrumentala brez predloga: naj eto kamenje s kruhom postane, ogr.- Mik.; — II. praef. 1) znači raznotero združbo več predmetov po dejanju, izraženem z glagolom: zbrati, zvezati, sprijeti se; — 2) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zgniti, snesti.
95. sládək, -dka, adj. süß; sladka pijača; sladko sadje; ( fig.) sladko spanje; sladki glasovi; sladkih besedi biti, süß zu sprechen, zu schmeicheln verstehen.
96. slovę́sən, -sna, adj. 1) feierlich, Mur., Cig., Jan.; slovesna prisega, s slovesnim glasom, slovesno obljubiti, obhajati kaj, nk.; — slovesna dela, ruhmvolle Thaten, Ravn.; (slọ̑vesən, Mur.); — 2) Abschieds-: slovesni list, Jan.; — 3) slọ̑vesno = s slovesom, mit Verlaub zu melden, Mur., C.; to mi je, slovesno, nekdo ukazal, M.
97. stəklárski, adj. Glasmacher-: steklarska peč, der Glasofen, Cig.; steklarske klešče, Cig.; Glaser-, Mur., Cig., Jan., nk.; steklarsko delo, die Glaserarbeit(en), nk.
98. stí, interj. sti, stič! s tem glasom vpreženemu volu ukazujejo ritenski se nazaj pomikati, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
99. stopnjevȃnje, n. die Steigerung, die Gradation ( gramm.), Jan., Cig. (T.); s. glasov, die Lautsteigerung, Cig. (T.).
100. tresljáti, -ȃm, vb. impf. sanft schütteln, Mur.; — t. z glasom, trillern, SlN.

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani