lani (184)

1. láni, adv. im vorigen Jahre, voriges Jahr; vsako lani je bolje, man lobt immer die vergangene Zeit, Cig.
2. lȃnič, m. der Frauenflachs (linaria vulgaris), Josch.
3. lánika, adv. = lani, C.
4. 1. lanína, f. was vom vorigen Jahre ist, Mur.; z. B. die vorjährige Ernte, Z.
5. 2. lanína, f. was von Flachs ist, Linnen, C., M.
6. laníšče, n. der Acker, auf dem Lein gewachsen.
7. laníščən, -ščna, adj. kar na lanišču raste: lanı̑ščna repa, C.
8. lanı̑ščnica, f. 1) die Flachsdörre, Mur.- Cig.; (len-), Danj. (Posv. p.); — die Leinbrechelhütte, C.; — 2) = ajda po lanišču posejana, Kr.- Valj. (Rad).
9. lánišnji, adj. = lanski, C.
10. laníta, f. die Wange, C., Danj. (Posv. p.); ima črnele lanite, Rez.- C.
11. lániti, lȃnem, vb. pf. aufbellen, C., Z.; — grob anfahren, kaj si lanil na me? Vrsno, Krn- Erj. (Torb.).
12. hlániti, hlȃnem, vb. pf. = hlapniti, schnappen: h. po čem, Mariborska ok.- C.
13. jablanína, f. das Apfelholz, Cig.
14. jablaníšče, n. der Apfelbaumgarten, Cig.
15. kȃlanica, f. 1) das Spaltscheit, Cig., Jan., Mik., BlKr.; kalanice, langes Spaltholz, BlKr., M.; — 2) = kalanka, Mur., Cig., Jan., C., vzhŠt.; ein vom Kerne gehendes Obst überhaupt, Mur.
16. kaplanı̑ja, f. die Kaplanei, die Kaplanswohnung.
17. kaplániti, -ȃnim, vb. impf. als Kaplan dienen.
18. 1. klaníca, f., Cig., Jan., Notr.; pogl. klonica.
19. 2. klaníca, f. 1) das Holzscheit, Štrek.; — 2) = kalanka, die vom Kerne gehende Pfirsich, Kras- Erj. (Torb.).
20. mlániti, -im, vb. pf. = pokniti, udariti, Krn- Erj. (Torb.); — prim. stsl. mlъnij, fulgur, Erj. (Torb.).
21. naslaníniti, -ı̑nim, vb. pf. mit Speck bespicken: n. zajca, Cig.
22. ọ̑blanica, f. der Hobelspan.
23. ohlȃnica, f. gehechelter Flachs, Mur., Jan.; = pl. ohlanice, Cig.
24. oneslániti, -slȃnim, vb. pf. entsalzen, Cig.
25. oslaníniti, -ı̑nim, vb. pf. mit Speck bespicken, Cig.
26. ošlániti, -šlȃnem, vb. pf. mit einer Peitsche oder Ruthe schlagen, M., Gor.- Levst. (M.).
27. pı̑lanice, f. pl. 1) Feilspäne, Cig.; — 2) Sägespäne, Notr.
28. planíca, f. prostor brez drevja in grmovja v gorah, C., Vas Krn, Lašče- Erj. (Torb.); planica ali planjava je strma ali ravna in planica je manjša od planjave, Erj. (Torb.).
29. planiglōb, m. poloblo kazano na ravni ploskvi, das Planiglob, Cig., Jan., Cig. (T.).
30. planíka, f. das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Tuš. (R.), Gor.- Vrt.
31. planimētər, -tra, m. ploskvomer, das Planimeter, Cig. (T.).
32. planimetrı̑ja, f. ploskvomerstvo, die Planimetrie, Jan., Cig. (T.).
33. planína, f. 1) prvotno: "gora brez drevja in rodu", Erj. (Torb. = Let. 1880, p. 168.); Sem daleč prijezdil Črez tri planine, Npes.-Vraz; pl. planine, das Hochgebirge, die Alpen, das Bergland; — 2) die Alpe, der Grasplatz im Gebirge; živino dati na planino; po planinah le pasejo, po rovtih kosijo, Gor.; pastirjev planine, Dalm.; — hrib, po katerem se da kositi, Laško ( Št.); — plánina, gorski pašnjak, die Weidealpe, Bolc, Trenta- Erj. (Torb.).
34. planı̑nar, -rja, m. der Alpenbewohner, der Älpler, der Senn, Cig., Jan.
35. planı̑narica, f. die Alpenbewohnerin, die Sennin, Cig., Jan.
36. planináriti, -ȃrim, vb. impf. Senne o. Sennin sein, Cig.
37. planı̑narstvọ, n. die Alpenwirtschaft, Nov.
38. planı̑nčan, m. der Älpler, Z.; der Alpenhirt, M.
39. planı̑nəc, -nca, m. der Alpenbewohner, der Älpler.
40. planínica, f. dem. planina, eine kleine Alpe.
41. planíniti, -ı̑nim, vb. impf. die Alpenwirtschaft verrichten, Senne oder Sennin sein, Zilj.- Jarn. (Rok.).
42. planı̑nka, f. 1) die Alpenbewohnerin; — 2) die wohlriechende Schwarzorche (nigritella suaveolens), Zv.
43. planinováti, -ȗjem, vb. impf. = planiniti, planovati, planšariti, Cig.
44. planı̑nski, adj. Alpen-.
45. planı̑nščak, m. 1) der Alpenbewohner, Erj. (Izb. sp.); — 2) der Alplattich (homogyne), C., Medv. (Rok.).
46. planı̑nščica, f. die Sennin, Zilj.- Jarn. (Rok.).
47. planı̑nščina, f. das Geld, das für die Benützung der Alpenweide gezahlt wird, Gor.
48. planíšče, n. ein freier Platz, Pot.- Cig., Jan.; die Esplanade, Jan.; ein Stadtplatz, C.; okroglo p., das Rondel, Cig.; — = planica, BlKr.- Let.
49. plániti, plȃnem, vb. pf. 1) aufflammen: sosedova hiša plane, Slom.- C.; treske rade planejo, C.; hudo žganje hitro plane, Z.; — auflodern, Rez.- C.; ogenj je planil hiši do vrha, C.; — 2) eine schnelle Bewegung machen: kvišku p., auffahren; iz hiše p., aus dem Hause stürzen; p. na (nad) koga, auf jemanden losstürzen, ihn überfallen; — losschlagen: z roko po kom p., tudi: z roko koga p., vzhŠt.- Vest.
50. podlȃnica, f. podlanice, Brassen (sparoidei): navadna p., die gemeine Goldbrasse (chrysophris aurata), Martinščica na Čresu- Erj. (Torb.), Erj. (Ž.); — hs.
51. podslaníniti, -ı̑nim, vb. pf. mit Speck unterspicken, Jan.
52. poplanı̑nski, adj. poplaninska paša, die Weide, die nach der Alpenweide stattfindet, Bes.
53. porcelanína, f. die Porzellanmasse, Cig.
54. poslaníca, f. das Sendschreiben, Mur., Cig., Jan.; die Epistel ( stil.), Cig. (T.); die Depesche: telegrafska p., DZ.
55. poslaníčən, -čna, adj. Depeschen-: poslanı̑čna skrivnost, DZ.
56. poslaník, m. der Bote, der Gesandte, Jap. (Sv. p.), Vrt., Levst. (Nauk); p. ali božji sel, Krelj; beneški p., Vod. (Izb. sp.).
57. poslanı̑štvọ, n. 1) die Gesandtschaft: p. opraviti, Jap.- C.; — 2) die Gesandten, die Delegation, DZ.
58. predláni, adv. vor zwei Jahren, BlKr.- LjZv.
59. predplanı̑nski, adj. 1) voralpisch, Cig.; — 2) predplaninska paša, die vor der Alpenweide stattfindende Weide, Bes.
60. prẹkoláni, adv. vor drei Jahren, BlKr.- LjZv.
61. preslaníniti, -ı̑nim, vb. pf. mit Speck durchspicken, Z.
62. razposlaníca, f. das Rundschreiben, Jan.
63. sklanína, f. die Spalte, Z.; — die Kluft, C.; — die Höhle, Jan. (H.).
64. slaníca, f. 1) das Salzwasser, die Salzsole, Mur., Cig., Jan., DZ., Vrt., Jes.; samodelska s., künstliche Sole, Erj. (Min.); — 2) der Trog mit Salzwasser ( z. B. für Schafe), C.; — die Salzlecke (für das Wild): šel je po slanicah gledat v goro, Kres, Zv.; — 3) die Salzquelle, Jes.; — 4) das Salzkraut (salsola), Z.
65. slaníčən, -čna, adj. solig, Cig., Jan.
66. slaník, m. 1) der Pökelhäring, Cig., Jan., nk.; der Häring (clupea harengus), Erj. (Ž.); — 2) das Salzbergwerk, die Salzgrube, Cig. (T.); — 3) die Salzquelle, Navr. (Let.).
67. slanı̑kar, -rja, m. der Häringkrämer, Cig.
68. slaníkov, adj. Härings-, Cig., Jan.
69. slanína, f. der Speck, Guts., Mur., V.-Cig., Jan., nk., vzhŠt.
70. slanı̑nar, -rja, m. 1) der Speckhändler, Cig., Jan., C.; — 2) navadni s., der gewöhnliche Speckkäfer (dermestes lardarius), Cig., Erj. (Ž.).
71. slanı̑narica, f. die Speckhändlerin, Cig.
72. slanínast, adj. speckartig, Mur., Cig.
73. slaníniti, -ı̑nim, vb. impf. spicken, Mur., Cig., Jan.
74. slanı̑njak, m. kraj, kjer je slanina shranjena, kajk.- Valj. (Rad); — der Speckbehälter, Z.
75. slanı̑nski, adj. Speck-, Cig.
76. vláni, adv. = lani, nk.
77. zalániti, -lȃnem, vb. pf. aufbellen, Fr.- C.
78. zaplanı̑nski, adj. transalpinisch, Cig., Jan.
79. bȃjta, f. hölzerne Hütte; drvarji v gozdu, pastirji v planinah imajo bajte v začasna stanovališča; armselige Wohnhütte, die Keusche; — prim. it. baita, Mik. (Et.).
80. bívati, -am, vb. impf. zu sein pflegen, Kras, Pivka- Levst. ( Glas.); ta pot biva slaba, Notr.- LjZv.; brez dvojbe biva tako tudi drugod, Navr. (Let.); ta trava biva po stenah, kommt vor, Pivka- Erj. (Torb.); — zu geschehen pflegen, C.; kadar biva to poslednje, in diesem letzteren Falle, DZ.; — existieren, Cig. (T.); — sich aufhalten, wohnen, Cig., Jan., nk.; tam sem bival, Reška dol. ( Notr.); — werden: slanica biva vedno gostejša, Erj. (Min.).
81. bòh, bóha, m. der noch ungeschnittene Speck, die Speckseite; cel b., pol boha, Z.; celi bohi slanine, Cv.; mačko k bohu za varha postaviti = Dieben etwas anvertrauen, Met.; — iz nem.; prim. tirol. bachn.
82. brázda, f. die Furche; globoke brazde delati; polsedmo brazdo pod zemljo ga ima vrag zakopanega, Jurč.; v brazdi komu stati, jemandem Trotz bieten, Z.; vodna b., das Kielwasser, Cig.; — die Gesichtsrunzel, C.; brazde na dlani, Handlinien, Cig.; — die Narbe, ( bot., stigma), Cig. (T.); — der Falz, Mur.
83. brísavica, f. = veter, sapa: hladna brisavica pihlja od planinskih goščav, Glas.
84. bȗdla, f. 1) = nadev, die Bratenfülle, Vod. (Izb. sp.); — 2) eine Art Speckknödel ("cmoki od turščične moke se slanino"), Ponikve na Št. Vidski gori- Erj. (Torb.); — koruzno testo s cibebami v podobi jajca, Goriš.
85. črnočȇłəc, -łca, m. grauer Würger (lanius minor), C.
86. čȗkla, f. strmina v planinah, Krn- Erj. (Torb.); der Steinabhang, Tolm.- Cig.
87. devetodȗšnik, m. = srakoper, der Neuntödter (lanius collurio), C., Z.
88. dobrȃva, f. die Waldung, Mur., Met.; der Hain, Guts., Cig., Jan.; po vseh dobravah in na vseh planinah, Dalm.; nagrabijo si v bukovju listja — skrivaj, kajti dobrava ni njihova, LjZv.; Na robu sed'va Vrh dobrav, Vod. (Pes.).
89. dragomȃstnik, m. = dlakavi ravš, planinski balzam, das rauhhaarige Alpenröslein (rhododendron hirsutum), Tuš. (R.), Medv. (Rok.), Vrt.
90. enotę̑rən, -rna, adj. einfach, Levst. (Sl. Spr.); enoterna rudnina, einfaches Mineral, Cig. (T.); enoterna poslanica, einfache Depesche, DZ.; = enoter, einerlei, einförmig, Cig. (T.).
91. hudoȗrnik, m. 1) der Wildbach, der Gießbach; der Maibrunnen, die Hungerquelle, Jes.; — 2) der Segler, die Mauerschwalbe (cypselus apus), Erj. (Ž.); — planinski h., der Alpensegler (cypselus melba), Cig., Erj.- C., Frey. (F.); — 3) hudourniki so duše nekrščenih otrok, vzhŠt.- Pjk. (Črt. 56.).
92. kábəł, -bla, m. 1) das Schaff, Cig., Št., BlKr.; kabli za slanino, Dict.; ni našla vode v kablu, LjZv.; namesto majolik stali so kabli na mizi, LjZv.; dežuje kakor iz kabla, LjZv.; — 2) der Metzen: po kablu, metzenweise, V.-Cig.; pet kablov moke, Dalm.; — prim. kebel.
93. kálovnica, f., Koborid, Ponikve (Goriš.)- Erj. (Torb.); pogl. kalanica 1).
94. kálovnik, m., Šol.; pogl. kalanica 1).
95. kōlba, f. 1) die Keule: kolba mesa, C.; zadnji konec mesa pri zaklani živini, C., BlKr.; — 2) der Schädel, C.; — iz nem. Kolbe.
96. kǫ̑nta, f. eine Vertiefung zwischen dem Kalkgestein, die Felsenkluft, der Bergkessel, V.-Cig., Jan.; iskati srebrne rude po planinskih kontah, Glas.; — prim. it. cunetta, Wassergraben, C. (?)
97. kosaríca, f. velik nož, s katerim sekajo slanino, buče i. t. d., Bilje- Erj. (Torb.).
98. 2. košenína, f. na kosce razrezana (razkošena) slanina = zaseka, Kras, Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
99. kotlìč, -íča, m. dem. kotel; 1) das Kesselchen; — der Weihwasserkessel, C.; — das Kesselthal, Notr.; — 2) pl. kotlíči, das Maiglöckchen (convallaria majalis), Lanišče v Čičih- Erj. (Torb.).
100. kozlı̑čək, -čka, m. dem. kozlič; 1) das Ziegenböcklein; — 2) moškatni k., der Moschusbock oder Weidenbock (cerambyx moschatus), planinski k., der Alpenbock (cerambyx alpinus), topolov k., der Pappel-Bockkäfer (saperda carcharias), Erj. (Ž.).

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani