lan (2436)

1. lȃn, lȃna, lanȗ, m. der Lein oder Flachs (linum usitatissimum); l. goditi (mladiti, rositi), den Lein rösten, Cig.; — divji l. der klebrige Lein (linum viscosum), Josch; tudi: das Leinkraut (antirrhinum linaria), Cig., Medv. (Rok.); = matere božje l., Cig.; — novozelandijski l., neuseeländischer Flachs (phormium tenax), Tuš. (B.).
2. lancíniti, -ı̑nim, vb. impf. = pohajati, GBrda.
3. lȃnča, f. die Lanze, Meg., Dict., Dalm.; (lonča, Alas.); — prim. nem. Lanze, lat. lancea.
4. lȃnčar, -rja, m. der Kettenschmied, Jan.
5. lȃnčək, -čka, m. dem. lanec; das Kettchen, C.
6. lȃnčən, -čna, adj. Ketten-: lančna številka, die Kettenrechnung, Jan.
7. lȃnčič, m. dem. lanec = lanček, Cig.
8. lȃnčnica, f. die Kettenkugel, Cig.; — črta l., die Kettenlinie, Cig.
9. lȃndra, f. die Schmerhaut des Rindes, kajk.- Valj. (Rad).
10. lȃnəc, -nca, m. die Kette, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., ogr.- Valj. (Rad), DZ., nk.; pes na lancu priklenjen, Slom.; lance svojih grehov potrgati, C.; — prim. srvn. lan, lanne, Kette, Mik. (Et.).
11. lanę̑n, adj. Lein-, Flachs-, leinen; lanene glavice; laneno seme, olje; lanena pogača, der Leinkuchen, Cig., Jan.
12. lanenína, f. die Flachsware, C., DZ.; človek se oblači z lanenino, Vrtov. (Km. k.).
13. lanenják, m. eine Leingattung, C.
14. lanenji, adj. = lanski, C.
15. láni, adv. im vorigen Jahre, voriges Jahr; vsako lani je bolje, man lobt immer die vergangene Zeit, Cig.
16. lȃnič, m. der Frauenflachs (linaria vulgaris), Josch.
17. lánika, adv. = lani, C.
18. 1. lanína, f. was vom vorigen Jahre ist, Mur.; z. B. die vorjährige Ernte, Z.
19. 2. lanína, f. was von Flachs ist, Linnen, C., M.
20. laníšče, n. der Acker, auf dem Lein gewachsen.
21. laníščən, -ščna, adj. kar na lanišču raste: lanı̑ščna repa, C.
22. lanı̑ščnica, f. 1) die Flachsdörre, Mur.- Cig.; (len-), Danj. (Posv. p.); — die Leinbrechelhütte, C.; — 2) = ajda po lanišču posejana, Kr.- Valj. (Rad).
23. lánišnji, adj. = lanski, C.
24. laníta, f. die Wange, C., Danj. (Posv. p.); ima črnele lanite, Rez.- C.
25. lániti, lȃnem, vb. pf. aufbellen, C., Z.; — grob anfahren, kaj si lanil na me? Vrsno, Krn- Erj. (Torb.).
26. lȃnjəc, -njca, m. der Damhirsch (cervus dama), Jan., Erj. (Ž.).
27. lánjski, adj. vorjährig; lanjsko leto, im vergangenen Jahre; maram zanj, kakor za lanjski sneg, ich kümmere mich ganz und gar nicht um ihn.
28. lȃnjščak, m. ein im vorigen Jahre geworfenes Thier, Št.; vorjähriges Schaf, vorjähriger Hase, C.; vorjähriger Ochs, Z.; — vorjähriger Wein, SlGor.- C.
29. lánjščina, f. etwas Vorjähriges, C.; die vorjährige Ernte, Z.
30. lánjšnji, adj. = lanjski, ogr.- C.
31. lanopę̑rka, f. das Leinblatt (thesium linophyllum), Medv. (Rok.).
32. lánovəc, -vca, m. lan, ki se ne preza, Z.; (lanjevec) Cig.
33. lanož, m. die Trüffel, C.; — prim. češ. lanyž.
34. lánski, adj. = lanjski.
35. lantína, f. die Segelstange, Mur., Cig.; — prim. it. l'antenna.
36. ahlȃnčən, -čna, adj. aus gehecheltem Spinnhaar: ahlančno platno, Dol.- Levst. (Rok.), Gor.
37. ahlȃnəc, -nca, m. gehecheltes Spinnhaar, Dol.- Levst. (Rok.); — prim. ahlati.
38. atlānt, m. der Atlas, (zbirka zemljevidov), Cig. (T.), nk.
39. baklȃnje, n. das Geflacker, Cig.
40. bẹlàn, -ána, m. ein Mensch mit Flachshaaren, Cig.
41. bẹlánjək, -njka, m. das Eiweiß, C., jvzhŠt.
42. bilānca, f. računski sklep, die Bilanz: b. trgovine, die Handelsbilanz, Cig. (T.); kosmata b., die Rohbilanz, SlN.
43. blána, f. das Häutchen, das Pergament, Mik. (Et.).
44. blanceváti, -ȗjem, vb. impf. irre reden, phantasieren, Jan., Mik.; pa že spet blancuješ, Glas.; — menda nam. blencovati; prim. blencati.
45. blánja, f. 1) das Brett, Mur., Cig., Jan., SlGor.- C., ogr.- Valj. (Rad); Blanje režem ino nje Lepo skoblim, Danj. (Posv. p.); — 2) der Holzklotz, C., Ajdovščina- Erj. (Torb.); — 3) der Lagerbaum für Weinfässer, Kras- Erj. (Torb.); (blana, Črniče); — mala gredica, Pliskavica (Kras); — prim. it. piana, das Brett, C.
46. blánjica, f. dem. blanja, das Brettchen, Mur., Cig.
47. blankēt, m. neizpolnjen list, das Blanquett, Cig.; — prim. golica 3).
48. bolȃn, bółna, adj. krank; za smrt, na smrt b., todkrank.
49. búlanki, m. pl. gefüllte Nudeln, Guts.
50. čelánja, f. die Stirn, bes. bei den Schafen, C.
51. číslanje, n. 1) das Zählen, Jarn.; — 2) die Hochachtung, Cig., Jan., M., nk.
52. číslanost, f. das Ansehen, Cig.
53. člȃn, m. = člen, das Mitglied, nk.; — hs.
54. dalanji, adj. = dalečnji, Mik.
55. dẹ́lanje, n. das Arbeiten; — das Machen, das Schaffen, das Verfertigen; delanje cest, der Straßenbau, Cig.; leseno delanje, der Holzbau, V.-Cig.; delanje pojmov, das Begriffebilden, Cig. (T.); — die Handlungsweise, Cig.
56. deželàn, -ána, m. = deželan, Trub.
57. dlàn, -ı̑, f. die flache Hand, die Handfläche; — die Mittelhand, Erj. (Som.); dlan širok, eine Hand breit, Cig.
58. dolàn, -ána, m., pogl. doljan.
59. dolánəc, -nca, m., pogl. doljanec.
60. dọ́lanji, * adj. = dolenji, Dict., Mik., Dalm.
61. dolánka, f., pogl. doljanka.
62. falānga, f. težko oborožena vojaška truma pri starih Grkih, die Phalanx, Cig.
63. flȃn, m. = flam, Dol., Polj.
64. flȃncat, m. flancati, Schneeballen, (eine Art Mehlspeise), Cig., Kr.; — prim. fancelj.
65. flȃndra, f. liederliches Weib, Fr.- C.; — prim. bav. fländerlein, flatterhaftes Mädchen, Levst. (Rok.).
66. flandráti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, Blc.-C.
67. flanę̑la, f. der Flanell.
68. flanę̑last, adj. aus Flanell.
69. flanę̑lən, -lna, adj. Flanell-, Cig., Jan.
70. flanę̑lnat, adj. = flanelen, Cig.
71. flȃnk, m. 1) ein Stück: f. mesa, Z.; — 2) der Vagabund, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flanke, m., ein großes Stück, flanke, f., die Vagabundin.
72. flankáti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flankeln, herumschweifen.
73. frlȃnka, f. 1) neka mala sekirica, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) frlanke, neke dobre črešnje, LjZv.; — pogl. furlanka.
74. furlȃnka, f. eine kleine Axt mit kurzem Stiel, Rib., Notr., Polj.
75. galāntən, -tna, adj. uljuden pos. proti ženskam, galant, nk.
76. galāntnost, f. die Galanterie, nk.
77. golan, adj. = unreif, Jan.; golano sadje, Glas.; — pogl. 2. golen.
78. gǫ̑slanje, n. das Geigen, Cig.; Kako mu goduje goslanje to! LjZv.
79. grlȃnjək, -njka, m. der Stengel eines Kürbisses, kajk.- C.
80. hlániti, hlȃnem, vb. pf. = hlapniti, schnappen: h. po čem, Mariborska ok.- C.
81. izposlánəc, -nca, m. der Aussendling, Cig.; če je narod rajši poslušal vaše odposlance, nisem kriv jaz, Jurč. (Zb. sp.).
82. izšǫ̑lanəc, -nca, m. der Geschulte, Zora.
83. jáblan, f. der Apfelbaum.
84. jáblana, f. = jablan, der Apfelbaum (pirus malus), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Dol., Polj.
85. jáblanca, f. dem. jablan, Svet. (Rok.); Na polju raste jablanca, Npes.-K.; Jablan, jablan, jablanca, Npes.-Vraz.
86. jablanína, f. das Apfelholz, Cig.
87. jablaníšče, n. der Apfelbaumgarten, Cig.
88. jáblanov, adj. apfelbäumen, Jarn., Cig.
89. jablanovína, f. das Apfelholz, Cig.
90. jubilānt, m. der ein Jubelfest feiert, der Jubilant.
91. kalȃn, -łnà, adj. = kalen.
92. kȃlanəc, -nca, m. ein geschlitztes Fell, V.-Cig.
93. kȃlanica, f. 1) das Spaltscheit, Cig., Jan., Mik., BlKr.; kalanice, langes Spaltholz, BlKr., M.; — 2) = kalanka, Mur., Cig., Jan., C., vzhŠt.; ein vom Kerne gehendes Obst überhaupt, Mur.
94. 1. kȃlanje, n. das Spalten, Mur., Cig., vzhŠt.
95. 2. kalȃnje, n. das Schöpfen: prim. 2. kalati.
96. kȃlanka, f. vom Kern gehende Pfirsich, Mur., Cig., C., Kras, Ip.- Erj. (Torb.), Dol., jvzhŠt.
97. kaplȃn, m. duhovski pomočnik, der Kaplan; vojaški k., der Militär-, Feldkaplan.
98. kaplanı̑ja, f. die Kaplanei, die Kaplanswohnung.
99. kaplániti, -ȃnim, vb. impf. als Kaplan dienen.
100. kaplȃnski, adj. die Kapläne betreffend, Kaplans-.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani