Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

lan (37-136)

  1. ahlȃnəc, -nca, m. gehecheltes Spinnhaar, Dol.- Levst. (Rok.); — prim. ahlati.
  2. atlānt, m. der Atlas, (zbirka zemljevidov), Cig. (T.), nk.
  3. baklȃnje, n. das Geflacker, Cig.
  4. bẹlàn, -ána, m. ein Mensch mit Flachshaaren, Cig.
  5. bẹlánjək, -njka, m. das Eiweiß, C., jvzhŠt.
  6. bilānca, f. računski sklep, die Bilanz: b. trgovine, die Handelsbilanz, Cig. (T.); kosmata b., die Rohbilanz, SlN.
  7. blána, f. das Häutchen, das Pergament, Mik. (Et.).
  8. blanceváti, -ȗjem, vb. impf. irre reden, phantasieren, Jan., Mik.; pa že spet blancuješ, Glas.; — menda nam. blencovati; prim. blencati.
  9. blánja, f. 1) das Brett, Mur., Cig., Jan., SlGor.- C., ogr.- Valj. (Rad); Blanje režem ino nje Lepo skoblim, Danj. (Posv. p.); — 2) der Holzklotz, C., Ajdovščina- Erj. (Torb.); — 3) der Lagerbaum für Weinfässer, Kras- Erj. (Torb.); (blana, Črniče); — mala gredica, Pliskavica (Kras); — prim. it. piana, das Brett, C.
  10. blánjica, f. dem. blanja, das Brettchen, Mur., Cig.
  11. blankēt, m. neizpolnjen list, das Blanquett, Cig.; — prim. golica 3).
  12. bolȃn, bółna, adj. krank; za smrt, na smrt b., todkrank.
  13. búlanki, m. pl. gefüllte Nudeln, Guts.
  14. čelánja, f. die Stirn, bes. bei den Schafen, C.
  15. číslanje, n. 1) das Zählen, Jarn.; — 2) die Hochachtung, Cig., Jan., M., nk.
  16. číslanost, f. das Ansehen, Cig.
  17. člȃn, m. = člen, das Mitglied, nk.; — hs.
  18. dalanji, adj. = dalečnji, Mik.
  19. dẹ́lanje, n. das Arbeiten; — das Machen, das Schaffen, das Verfertigen; delanje cest, der Straßenbau, Cig.; leseno delanje, der Holzbau, V.-Cig.; delanje pojmov, das Begriffebilden, Cig. (T.); — die Handlungsweise, Cig.
  20. deželàn, -ána, m. = deželan, Trub.
  21. dlàn, -ı̑, f. die flache Hand, die Handfläche; — die Mittelhand, Erj. (Som.); dlan širok, eine Hand breit, Cig.
  22. dolàn, -ána, m., pogl. doljan.
  23. dolánəc, -nca, m., pogl. doljanec.
  24. dọ́lanji, * adj. = dolenji, Dict., Mik., Dalm.
  25. dolánka, f., pogl. doljanka.
  26. falānga, f. težko oborožena vojaška truma pri starih Grkih, die Phalanx, Cig.
  27. flȃn, m. = flam, Dol., Polj.
  28. flȃncat, m. flancati, Schneeballen, (eine Art Mehlspeise), Cig., Kr.; — prim. fancelj.
  29. flȃndra, f. liederliches Weib, Fr.- C.; — prim. bav. fländerlein, flatterhaftes Mädchen, Levst. (Rok.).
  30. flandráti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, Blc.-C.
  31. flanę̑la, f. der Flanell.
  32. flanę̑last, adj. aus Flanell.
  33. flanę̑lən, -lna, adj. Flanell-, Cig., Jan.
  34. flanę̑lnat, adj. = flanelen, Cig.
  35. flȃnk, m. 1) ein Stück: f. mesa, Z.; — 2) der Vagabund, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flanke, m., ein großes Stück, flanke, f., die Vagabundin.
  36. flankáti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flankeln, herumschweifen.
  37. frlȃnka, f. 1) neka mala sekirica, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) frlanke, neke dobre črešnje, LjZv.; — pogl. furlanka.
  38. furlȃnka, f. eine kleine Axt mit kurzem Stiel, Rib., Notr., Polj.
  39. galāntən, -tna, adj. uljuden pos. proti ženskam, galant, nk.
  40. galāntnost, f. die Galanterie, nk.
  41. golan, adj. = unreif, Jan.; golano sadje, Glas.; — pogl. 2. golen.
  42. gǫ̑slanje, n. das Geigen, Cig.; Kako mu goduje goslanje to! LjZv.
  43. grlȃnjək, -njka, m. der Stengel eines Kürbisses, kajk.- C.
  44. hlániti, hlȃnem, vb. pf. = hlapniti, schnappen: h. po čem, Mariborska ok.- C.
  45. izposlánəc, -nca, m. der Aussendling, Cig.; če je narod rajši poslušal vaše odposlance, nisem kriv jaz, Jurč. (Zb. sp.).
  46. izšǫ̑lanəc, -nca, m. der Geschulte, Zora.
  47. jáblan, f. der Apfelbaum.
  48. jáblana, f. = jablan, der Apfelbaum (pirus malus), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Dol., Polj.
  49. jáblanca, f. dem. jablan, Svet. (Rok.); Na polju raste jablanca, Npes.-K.; Jablan, jablan, jablanca, Npes.-Vraz.
  50. jablanína, f. das Apfelholz, Cig.
  51. jablaníšče, n. der Apfelbaumgarten, Cig.
  52. jáblanov, adj. apfelbäumen, Jarn., Cig.
  53. jablanovína, f. das Apfelholz, Cig.
  54. jubilānt, m. der ein Jubelfest feiert, der Jubilant.
  55. kalȃn, -łnà, adj. = kalen.
  56. kȃlanəc, -nca, m. ein geschlitztes Fell, V.-Cig.
  57. kȃlanica, f. 1) das Spaltscheit, Cig., Jan., Mik., BlKr.; kalanice, langes Spaltholz, BlKr., M.; — 2) = kalanka, Mur., Cig., Jan., C., vzhŠt.; ein vom Kerne gehendes Obst überhaupt, Mur.
  58. 1. kȃlanje, n. das Spalten, Mur., Cig., vzhŠt.
  59. 2. kalȃnje, n. das Schöpfen: prim. 2. kalati.
  60. kȃlanka, f. vom Kern gehende Pfirsich, Mur., Cig., C., Kras, Ip.- Erj. (Torb.), Dol., jvzhŠt.
  61. kaplȃn, m. duhovski pomočnik, der Kaplan; vojaški k., der Militär-, Feldkaplan.
  62. kaplanı̑ja, f. die Kaplanei, die Kaplanswohnung.
  63. kaplániti, -ȃnim, vb. impf. als Kaplan dienen.
  64. kaplȃnski, adj. die Kapläne betreffend, Kaplans-.
  65. kaplȃnstvọ, n. die Kaplanswürde, die Kaplansstelle.
  66. kastelān, m. der Burghauptmann, der Castellan, Cig., Jan.; — prim. 1. gradnik.
  67. kastelānstvọ, n. die Castellanswürde, Cig.
  68. kəblánja, f. = keblača, C.
  69. klančàn, -ána, m. der Anwohner an einem Bergwege, M.; der Hügelbewohner, Cig.
  70. klánčast, adj. abschüssig, abhängig, Jan.
  71. klánčək, -čka, m. dem. klanec; kleine Anhöhe; — die Rampe, Levst. (Pril.).
  72. klánčən, adj. zum Abhang gehörig, M.; — abschüssig, C.
  73. 1. klánčič, m. dem. klanec.
  74. 2. klančič, m., Jan., Poh.; pogl. klonč.
  75. klančína, f. die abschüssige Bodenlage, Cig., C.; — die Rampe, Cig.
  76. klánəc, -nca, m. 1) der Hohlweg, Mik.; — die bergauf führende Straße; hud klanec; klanci = visoki poti med gorami, Dalm.; Gebirgswege, Dict.; po klancih se voziti, jvzhŠt.; — klanec ali strmec, Steigung oder Gefälle, Levst. (Cest.); — 2) die Dorfgasse, Kras- Erj. (Torb.); — 3) das Rinnsal eines Baches, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  77. klȃnfa, f. = klamfa, Mur., Cig.
  78. klȃnfar, -rja, m. = klamfar, Mur.; pogl. klepar.
  79. 1. klaníca, f., Cig., Jan., Notr.; pogl. klonica.
  80. 2. klaníca, f. 1) das Holzscheit, Štrek.; — 2) = kalanka, die vom Kerne gehende Pfirsich, Kras- Erj. (Torb.).
  81. klanjálọ, n. der Kratzfüßler, Cig.; der Complimentenmacher, Z.
  82. klȃnjati se, -am se, vb. impf. Verbeugungen machen, Mur., Cig.; k. se komu, sich vor jemandem verbeugen, ihn dadurch ehren, Cig., C., nk.; — hs.
  83. klȃnje, n. 1) das Schlachten; die Metzelei, Cig., Jan.; (vname) se strašen boj, ne boj, mesarsko klanje, Preš.; — 2) das Hadern, das Gehader, Cig.; — 3) die Kolik, das Bauchgrimmen, Cig., Jan., C., Strp.; na naglem jo klanje popade, Jsvkr.; — 4) das Spalten, Cig.
  84. klánjəc, -njca, m. = klanec, Habd.- Mik.
  85. klánọ, n., nam. knalo, in to nam. tnalo, Notr.
  86. kotlánja, f. = kotlina, eine Vertiefung im Erdboden, Cig.; das Kesselthal, Let.; die Bergschlucht, C.
  87. kotlánjiti se, -ȃnjim se, vb. impf. sich kesseln, V.-Cig.
  88. kozlȃnje, n. das Erbrechen.
  89. mȃlanje, n. das Malen; — die Malerei.
  90. mȃlanka, f. neka breskva z gladko kožo, Št.
  91. manipulānt, m. opravnik, der Manipulant.
  92. marbolána, f. neka sliva, die Mirabelle, Jarn. (Sadj.).
  93. melanhōličən, -čna, adj. težkokrven, klavrn, melancholisch, Cig. (T.).
  94. melanholı̑ja, f. die Melancholie, Cig. (T.).
  95. mezlȃn, m. grobes, halb aus Garn, halb aus Wolle verfertigtes Tuch; (osnova je preja, votek je domača volna, Gor.); prim. it. mezzalana.
  96. mezlȃnast, adj. kar je iz mezlana.
  97. mezlȃnka, f. eine Art Weiberkittel, Mur., M.
  98. mlániti, -im, vb. pf. = pokniti, udariti, Krn- Erj. (Torb.); — prim. stsl. mlъnij, fulgur, Erj. (Torb.).
  99. mnogočíslan, adj. hochgeachtet, wohlachtbar, Jan., nk.
  100. naklȃnjanje, n. 1) das Neigen; — 2) die Neigung: n. izkažene nature, Dalm.; — 3) das Zuwenden.

   1 37 137 237 337 437 537 637 737 837  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA