lan (301-400)

301. razvozlȃnje, n. die Lösung (eines Knotens).
302. salangāna, f. die Salangane (collocalia esculenta), Erj. (Ž.).
303. sedlȃnje, n. das Satteln.
304. sklȃnfati, -am, vb. pf. durch Klammern verbinden, verklammern, Cig.
305. sklanína, f. die Spalte, Z.; — die Kluft, C.; — die Höhle, Jan. (H.).
306. sklȃnja, f. die Abänderungsart, die Declination ( gramm.), Cig., Jan., nk.
307. sklanjáłən, -łna, adj. abänderlich, declinabel, (-aven) Mur., Cig., Jan.
308. sklanjálọ, n. das Declinationsmuster, das Declinationsparadigma, Jan.
309. sklȃnjanje, n. das Declinieren, Mur., Cig., Jan., nk.
310. sklanjȃtəv, -tve, f. die Declination, Jan., Cig. (T.), nk.
311. 1. sklȃnjati, -am, vb. impf. ad 2. skloniti, (-im); 1) beugen; — 2) declinieren ( gramm.), Mur., Cig., Jan., nk.
312. 2. sklȃnjati, -am, vb. impf. ad 3. skloniti, (-im); emporrichten: s. se, sich aufrichten, sich in die Höhe richten, Cig.; Iz tame se sklanja V svoj prvični stan, Vod. (Pes.); — ( nam. vzk-).
313. sklanjȃva, f. die Abänderungsart, die Declination, Jan., nk.
314. sklanjljìv, -íva, adj. declinabel, Cig.
315. slȃn, slána, adj. salzig, gesalzen, Salz-; slana voda, die Salzlake; slano jezero, der Salzsee; — slane cene, hohe Preise; — slana beseda, eine sarkastische Bemerkung, Zv.
316. slána, f. der Reif; bila je huda slana; slana je padla: slana je vse cvetje poparila; suha s., der Blachfrost, Cig.; medena s., der Mehlthau, Erj. (Z.).
317. slanamúrja, f. die Salzbrühe, der Pökel, Dict., V.-Cig., Jan.; — po it. salamoja (Salzlake); pogl. razsol.
318. slánast, adj. bereift, reifig, C., M.
319. slánəc, -nca, m. die Salzsole, h. t.- Cig. (T.).
320. slanẹ́ti, -í, vb. impf. slaní, es fällt ein Reif, es reift, Mur.- Cig., Jan., Mik.
321. slaníca, f. 1) das Salzwasser, die Salzsole, Mur., Cig., Jan., DZ., Vrt., Jes.; samodelska s., künstliche Sole, Erj. (Min.); — 2) der Trog mit Salzwasser ( z. B. für Schafe), C.; — die Salzlecke (für das Wild): šel je po slanicah gledat v goro, Kres, Zv.; — 3) die Salzquelle, Jes.; — 4) das Salzkraut (salsola), Z.
322. slaníčən, -čna, adj. solig, Cig., Jan.
323. slaník, m. 1) der Pökelhäring, Cig., Jan., nk.; der Häring (clupea harengus), Erj. (Ž.); — 2) das Salzbergwerk, die Salzgrube, Cig. (T.); — 3) die Salzquelle, Navr. (Let.).
324. slanı̑kar, -rja, m. der Häringkrämer, Cig.
325. slaníkov, adj. Härings-, Cig., Jan.
326. slanína, f. der Speck, Guts., Mur., V.-Cig., Jan., nk., vzhŠt.
327. slanı̑nar, -rja, m. 1) der Speckhändler, Cig., Jan., C.; — 2) navadni s., der gewöhnliche Speckkäfer (dermestes lardarius), Cig., Erj. (Ž.).
328. slanı̑narica, f. die Speckhändlerin, Cig.
329. slanínast, adj. speckartig, Mur., Cig.
330. slaníniti, -ı̑nim, vb. impf. spicken, Mur., Cig., Jan.
331. slanı̑njak, m. kraj, kjer je slanina shranjena, kajk.- Valj. (Rad); — der Speckbehälter, Z.
332. slanı̑nski, adj. Speck-, Cig.
333. slȃnj, m. = legnar, der Wagenbaum, C., vzhŠt.
334. slȃnja, f. = slanj, C.
335. slanják, m. der Nordwind, Guts.- Cig.; — prim. slana.
336. slanjàt, -áta, adj. mit einer Lehne versehen: s. stolec, C.
337. slanjúga, f. ein faules Frauezimmer, C.; — prim. sloneti.
338. slanjúžiti, -ȗžim, vb. impf. faulenzen, C.
339. slankámen, m. = kamena sol, das Steinsalz, Erj. (Min.).
340. slankamę́nka, f. neka vinska trta, Nov.
341. slȃnkast, adj. salzicht, V.-Cig.; — bittersalzig, C.
342. slanljàt, -áta, adj. = slankast, Mur.
343. slanǫ̑ča, f. = slanost, kajk.- Valj. (Rad).
344. slanomúr, -rja, m. = slanomurja, Lašče- Levst. (Rok.).
345. slanomúrən, -rna, adj. Pökel-, eingepökelt: slanomurna riba, Vod. (Izb. sp.).
346. slanomúrja, f. = slanamurja, Jan.
347. slanọ̑st, f. die Salzigkeit, Cig., Jan., Krelj; Kadar pak sol slanost zgubi, s čim se bo solilo? Dalm.
348. slanóta, f. der salzige Geschmack, die Salzigkeit, Jan.; ako sol slanoto izgubi, s čim se bo solilo? Krelj.
349. slanǫ́vrat, m. der Hahnenfuß (ranunculus), ( nam. solnovrat "sich nach der Sonne wendend"), Tolm.- Erj. (Torb.).
350. soposlánəc, -nca, m. der Mitbotschafter, Cig.
351. splȃntati, -am, vb. pf. abbüßen, bezahlen, C., M.; — s. se = izpokoriti se, vzhŠt.- Vest.
352. stlȃnje, n. das Streuen.
353. svı̑lan, m. ime živinčetu, BlKr.- Let.
354. šklȃndrina, m. ime mršavemu volu, BlKr.- Let.
355. uklȃnjati, -am, vb. impf. ad ukloniti; 1) beugen, Mur., Cig.; vrat u. komu, nk.; — u. se, sich beugen; Bogu se uklanjajo vsa kolena, Mur.; — u. se komu, sich vor jemandem (unterwürfig oder ehrfurchtsvoll) beugen; vsakemu se u.; u. se zlatemu bogu, Preš.; u. se grehu, der Sünde fröhnen, Mur.; — 2) u. se, ausweichen, aus dem Wege gehen, meiden: u. se komu, Cig., Jan.; — 3) na njega uklanjajo, man hat ihn im Verdacht, Cig.
356. uklanjljìv, -íva, adj. kdor se rad uklanja, Jurč.
357. ulān, m. der Uhlane (vrsta konjenikov).
358. ulānəc, -nca, m. = ulan.
359. veslȃnje, n. das Rudern.
360. vilȃnka, f. die Meise (parus), M., C.
361. vláni, adv. = lani, nk.
362. zaklȃnfati, -am, vb. pf. mit Klammern schließen, zuklammern, Cig.
363. zaklȃnjati, -am, vb. impf. ad zakloniti; verdecken: povsod zaklanja vid malopridno grmovje, LjZv.; schützend verdecken, schirmen, Cig., Jan.; gore zaklanjajo deželo pred burjo, Cig.
364. zaklȃnje, n. die Schlachtung.
365. zalániti, -lȃnem, vb. pf. aufbellen, Fr.- C.
366. zaplȃnəc, -nca, m. kdor za planino prebiva, C.
367. zaplanı̑nski, adj. transalpinisch, Cig., Jan.
368. zaplȃnkati, -am, vb. pf. verplanken; — po nem.
369. zaplȃntati, -am, vb. pf. vse je zaplantano (= zakleto), Slovan.
370. zaslanjáč, m. der Streifbaum (eine Ufervorrichtung), DZ.
371. zaslanjáča, f. das Schirmbrett, Cig.
372. zaslanjálọ, n. to, s čimer se kaj zaslanja: die spanische Wand, Cig.; — ein Deckwerk zum Schutze abhängiger Ufer, Cig.
373. zaslȃnjati, -am, vb. impf. ad zasloniti; zulehnen, (durch ein davorgestelltes Ding) verdecken, Cig.; viseč prt zaslanja vrata, Dict.; — verlehnen: luč z., M.; z. razgled, die Aussicht verdecken, Levst. (Zb. sp.); z. komu, jemandem im Lichte stehen, Mur., V.-Cig.; — decken, schützen, schirmen, Cig., Jan.; kokoš zaslanja svoja piščeta, Krelj; zaslanjaj dušne pastirje! ogr.- C.
374. zavozlȃnje, n. die Knotenschürzung, Cig.
375. zdọ́lanji, adj. der untere, M.; z. prag, Dict.; zdolanja ustnica, Cv.
376. admirāl, m. 1) najvišji dostojanstvenik pomorskega vojaštva, der Admiral; — 2) neki metulj, der Admiral (vanessa atalanta), Erj. (Ž.).
377. ȃj, interj. 1) ei, C.; wohlan: aj, izkaži drugako svoje bogastvo, Krelj; — 2) = joj: aj meni, Boh.; = oj: Aj ti moj zeleni vrtec, Npes.- Levst. (Rok.).
378. anakōnda, f. die Anakondaschlange (boa scytale), Erj. (Ž.).
379. āntimon, m. der Spießglanz, das Antimon.
380. asonāncija, f. der Anklang, die Assonanz, Cig. (T.).
381. bacáti, -ȃm, vb. impf. = kobacati, auf allen vieren kriechen (o človeku), Z.; langsam einhergehen: pred njim baca velik kodrast pes, Bes.
382. bȃjta, f. hölzerne Hütte; drvarji v gozdu, pastirji v planinah imajo bajte v začasna stanovališča; armselige Wohnhütte, die Keusche; — prim. it. baita, Mik. (Et.).
383. bȃnja, f. ein langrundes Gefäß von Böttcherarbeit, die Wanne, V.-Cig., Jan., Št.; — ( nav. bana; iz nem. Wanne).
384. banovína, f. das vom Banus regierte Land, das Banat, nk.
385. barę̑d, m. 1) pust in nerodovit svet, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — 2) eine Sumpfpflanze, Ravn.- C.; die weiße Seerose (nymphaea alba), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
386. bȇrčva, f. die Kohlpflanze, Rez.- C.; — prim. it. brasca, bav. barschen, C.
387. bíbati, -bam, -bljem, vb. impf. langsam sich fortbewegen, Levst. (Rok.), Bes.; wackelnd gehen (o raci), Trst. (Let.); — langsam hervorkommen: zobje mu bibajo iz čeljusti = er zahnt, Cig.; — b. se, wallen, C.; fluctuieren (o cenah), h. t.- Cig. (T.).
388. bibolẹ̀z, -lẹ́za, adj. langsam einherschreitend ( n. pr. o raci), C.
389. 1. bìč, bíča, m. 1) die Peitsche; z bičem pokati, mit der Peitsche knallen; mnogo biča, malo piče, Str.; — 2) die Peitschenschmitze, C.; — 3) die Saugwurzel der Pflanzen, C.; božji, (veliki, vražji) b., die Wurzel des Baldrian (valeriana), C.
390. bı̑čar, -rja, m. 1) der Peitschenmacher, der Peitschenhändler, Cig.; — 2) der Geißelmönch, der Flagellant, Cig., Jan., LjZv.
391. 1. bìk, bíka, m. 1) der Stier; divji b. = tur, Cig.; moškatni b., der Moschusochs, Erj. (Z.); preg. pojdi se z bikom bost! (tako pravi, kdor se neče ustavljati človeku, ki si ne da nič dopovedati); — psovka nerodnemu človeku; — 2) trsni b. in einem Bogen angebundene Weinrebe, C., Z.; ( prim. konj); tudi: neobrezana rozga, jvzhŠt.; — 3) der Stechapfel (datura stramonium), C.; — 4) peč za kruh, sadje, lan, C., vzhŠt.; — 5) nesežgan kamen med apnom, Gornja Savinska dol.- DSv., tudi: surovina v kuhanem krompirju ("bə̀k, -à"), Gor.- Cv.
392. bı̑lje, n. coll. 1) Pflanzen, Kräuter, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); bolj jim je pri srci bilje ali žival, kakor bližnjega sreča, Ravn.; die Blätter und Stengel der Ackerpflanzen, das Kräuterich: iti bilja brat za svinje, BlKr.; — das Kürbiskräuterich, C., SlGor.; — 2) die Halme: bilje se bode moralo s srpom požeti, Dalm.; silje čistiti plev in bilja, Danj.; — die Halmstoppeln: po košnji ostane bilje, M.
393. bı̑łnat, adj. pflanzenreich, Cig.
394. bı̑ngljəc, (-gəljc), -gəljca, m. das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), C.; tudi: das große Schneeglöckchen (leucojum vernum), DSv.
395. bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bı̑ł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.- M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.- Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.- Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. ( prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.- Valj. [Rad]).
396. bívati, -am, vb. impf. zu sein pflegen, Kras, Pivka- Levst. ( Glas.); ta pot biva slaba, Notr.- LjZv.; brez dvojbe biva tako tudi drugod, Navr. (Let.); ta trava biva po stenah, kommt vor, Pivka- Erj. (Torb.); — zu geschehen pflegen, C.; kadar biva to poslednje, in diesem letzteren Falle, DZ.; — existieren, Cig. (T.); — sich aufhalten, wohnen, Cig., Jan., nk.; tam sem bival, Reška dol. ( Notr.); — werden: slanica biva vedno gostejša, Erj. (Min.).
397. blagoglȃsje, n. der Wohlklang, der Wohllaut, die Euphonie, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
398. blagozvǫ́čnost, f. der Wohlklang, nk.
399. blẹ̑sk, m. der Glanz, der Schimmer, Mur., Cig., Jan., nk.
400. blẹskòt, -óta, m. der Schimmer, der Flimmer, der Glanz, Cig., Jan., C.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani