Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

lan (201-300)

  1. planinováti, -ȗjem, vb. impf. = planiniti, planovati, planšariti, Cig.
  2. planı̑nski, adj. Alpen-.
  3. planı̑nščak, m. 1) der Alpenbewohner, Erj. (Izb. sp.); — 2) der Alplattich (homogyne), C., Medv. (Rok.).
  4. planı̑nščica, f. die Sennin, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  5. planı̑nščina, f. das Geld, das für die Benützung der Alpenweide gezahlt wird, Gor.
  6. planíšče, n. ein freier Platz, Pot.- Cig., Jan.; die Esplanade, Jan.; ein Stadtplatz, C.; okroglo p., das Rondel, Cig.; — = planica, BlKr.- Let.
  7. plániti, plȃnem, vb. pf. 1) aufflammen: sosedova hiša plane, Slom.- C.; treske rade planejo, C.; hudo žganje hitro plane, Z.; — auflodern, Rez.- C.; ogenj je planil hiši do vrha, C.; — 2) eine schnelle Bewegung machen: kvišku p., auffahren; iz hiše p., aus dem Hause stürzen; p. na (nad) koga, auf jemanden losstürzen, ihn überfallen; — losschlagen: z roko po kom p., tudi: z roko koga p., vzhŠt.- Vest.
  8. plánja, f. eine offene, freie Fläche, Cig., Jan.; čistina na gori, rekše svet brez drevja, C., Soča, Trenta- Erj. (Torb.).
  9. planjȃva, f. prvotno: ein baumloser steiler o. ebener Platz mitten im Walde, Erj. (Torb.); planjava je večja od planice; ni sploh vsaka ravnina tudi uže planjava, nego samo gola ravnina se more tako imenovati, Erj. (Torb.); na planjavi, in einer offenen Gegend, Cig.
  10. plȃnje, n. 1) das Schöpfen; — 2) das Schwingen (des Getreides); — 3) das Wogen; — prim. 1. plati.
  11. 1. plȃnka, f. die Alpenbewohnerin, Cig.
  12. 2. plȃnka, f. das Zaunbrett, die Planke; — pl. planke, der Bretterzaun; črez p. skočiti; — iz nem.
  13. plankáča, f. na dolgem toporišču nasajena tesarska sekira z ravno ostrino in bradljem za gladko obtesavanje tramov, Nov.- C., Notr.; — prim. plenkača.
  14. plȃnkati, -am, vb. impf. beplanken, Cig.
  15. plȃnkovəc, -vca, m. der Bretternagel, Cig.
  16. planóta, f. das Plateau, Cig., Jan., Cig. (T.); gorska p., die Hochebene, Jes.; = visoka p., nk.
  17. planováti, -ȗjem, vb. impf. Senne oder Sennin sein, Jan., Nov., Mik., Svet. (Rok.).
  18. plȃnšar, -rja, m. der Senne, Cig., Jan., Mik., Svet. (Rok.), Vod. (Pes.), Gor.
  19. plȃnšarica, f. die Sennin, Cig., Jan.
  20. planšáriti, -ȃrim, vb. impf. Senne o. Sennin sein, Cig., Jan., Svet. (Rok.).
  21. planšárnica, f. die Sennerei, Jan.
  22. plȃnšarski, adj. Sennen-, Jan. (H.).
  23. plȃnšarstvọ, n. die Sennerei, die Alpenwirtschaft, Cig., Jan., DZ., Nov.
  24. 1. plȃnta, f. etwas Gebogenes, der gebogene Theil eines Gegenstandes, vzhŠt.
  25. 2. plānta, f. die Rebenreihe (zwischen Äckern), Štrek., Ip.; die Rebenhecke, das Rebenspalier, C., Z.; — iz furl., Štrek. (Arch.).
  26. plantáriti, -ȃrim, vb. impf. hinken, C.
  27. plȃntati, -am, vb. impf. 1) krumm gehen, Jan.; hinken, Mur.; (plantáti) Levst. ( LjZv.); — 2) sich abmühen: dolgo bo prej plantal, ko bo to naredil, vzhŠt., Vest. (III. 126.); — kränkeln, C.; — 3) entgelten, herhalten, büßen, leiden, V.-Cig., Trub. (Post.); za grehe p., Celjska ok.- C.; ti si storil, mi smo plantali, Dol.- Levst. ( LjZv.); čakaj, ti boš še plantal = tebi bo še plantalo, Lašče- Levst. (Rok.); ti bo že ("vre") plantala, = du wirst schon deine Schläge bekommen, BlKr.
  28. plántav, adj. krumm: plantavo drevo, SlGor.; Vode tečejo Svetlo, plantavo, Danj. (Posv. p.); krummbeinig, hinkend, Mur.- Cig., Jan., vzhŠt.; Tri kruljave ( nam. ljubčke) ima: Jeden šantav, drugi plantav, tretji nima 'ne noge, Npes.- Vest. (III. 126.).
  29. plántavəc, -vca, m. der Krummbeinige, der Hinkende, Mur., vzhŠt.
  30. plantavíti, -ím, vb. impf. krumm machen, C.
  31. plántavka, f. die Hinkende, Z., jvzhŠt.
  32. plantína, f. der Weinheckenpfahl, Nov.- C.; — prim. 2. planta.
  33. plantúcati, -am, vb. impf. = šantucati, hinken, Fr.- C.
  34. plantúsati, -ȗsam, vb. impf. = plantucati, C.
  35. plantúsav, adj. hinkend, C.
  36. plantúsavəc, -vca, m. der Hinkende, C.
  37. podklȃnjati, -am, vb. impf. ad podkloniti, M.
  38. pódlan, m. = jesenski lan, Svet. (Rok.).
  39. pódlan, * f. die flache Hand (als Maß), die Handbreite: dve podlani široko, C.
  40. pódlanca, f. = podlan, ogr.- C.; — ( die Handflächenhälfte, Mur.).
  41. pódlanəc, -nca, m. der Dreschboden, Mur., C.; (podlȃnəc), Celovška ok.
  42. podlȃnica, f. podlanice, Brassen (sparoidei): navadna p., die gemeine Goldbrasse (chrysophris aurata), Martinščica na Čresu- Erj. (Torb.), Erj. (Ž.); — hs.
  43. pódlanka, f. spodnja, mečja in manjša dlaka na živalski koži, das Grundhaar, (morda nam. "podvlanka, podvolnka"), Lašče- Erj. (Torb.), Erj. (Som.).
  44. podslaníniti, -ı̑nim, vb. pf. mit Speck unterspicken, Jan.
  45. podslȃnjati, -am, vb. impf. ad podsloniti; darunter lehnen, M.; unterstützen, Z.
  46. poklȃnčati, -am, vb. pf. abhängig machen, abdachen, Cig.
  47. poklančeváti, -ȗjem, vb. impf. ad poklančati, Cig.
  48. poklȃnjanje, n. die Verbeugung(en), M., ogr.- Valj. (Rad); die Achtungsbesuche, die Huldigung(en), nk.
  49. poklȃnjati, -am, vb. impf. ad pokloniti; 1) neigen, M.; = nav. p. se, Verbeugungen machen, Reverenzen machen, Cig.; Achtungsbesuche, Aufwartungen machen, huldigen, Z., nk.; — 2) schenken, Cig., Jan.; ( hs.).
  50. poklanjeváti se, -ȗjem se, vb. impf. = poklanjati se, Trub.
  51. pólan, -lána, m. der Herbstlein, Z., Gor.
  52. poplanı̑nski, adj. poplaninska paša, die Weide, die nach der Alpenweide stattfindet, Bes.
  53. poplȃntati, -am, vb. pf. abbüßen, C.
  54. porcelān, m. das Porcellan.
  55. porcelȃnar, -rja, m. der Porzellanhändler, Cig., Jan.; der Porzellanfabrikant, Cig.
  56. porcelanárnica, f. die Porzellanfabrik, Cig.
  57. porcelānast, adj. Porzellan-, porzellanen; porcelanasta posoda.
  58. porcelānčica, f. ein kleineres Porzellangefäßchen, Zv.
  59. porcelanína, f. die Porzellanmasse, Cig.
  60. porcelānka, f. 1) die Porzellanerde, Cig., Jan., Erj. (Min.); — 2) pipa p., die Porzellanpfeife, LjZv.; — 3) pisana p., die getigerte Porzellanschnecke (cypraea tigris), Erj. (Ž.).
  61. porcelānov, adj. Porzellan-, Jan.; porcelanova gladčina, die Porzellanglätte, Cig.
  62. porcelānovica, f. die Porzellanerde, Cig., Jan.
  63. porcelanovína, f. die Porzellanware, das Porzellangut, Cig., Jan.
  64. porcelānski, adj. Porzellan-, Cig.; porcelanska fabrika, Cig.
  65. portlāndəc, -dca, m. der Portlandstein, Cig.
  66. poslánəc, -nca, m. der Abgesandte; nebeški, božji p., der Himmelsbote, der Gottesbote, Cig., Jan.; — der Gesandte (eines Staates), der Legat, Mur., Cig., Jan.; — der Abgeordnete, der Deputierte: deželni, državni p., der Landtags-, Reichstagsabgeordnete.
  67. poslanẹ́ti, -ím, vb. pf. einen salzigen Geschmack empfinden lassen: morska voda poslani, Polj.
  68. poslaníca, f. das Sendschreiben, Mur., Cig., Jan.; die Epistel ( stil.), Cig. (T.); die Depesche: telegrafska p., DZ.
  69. poslaníčən, -čna, adj. Depeschen-: poslanı̑čna skrivnost, DZ.
  70. poslaník, m. der Bote, der Gesandte, Jap. (Sv. p.), Vrt., Levst. (Nauk); p. ali božji sel, Krelj; beneški p., Vod. (Izb. sp.).
  71. poslanı̑štvọ, n. 1) die Gesandtschaft: p. opraviti, Jap.- C.; — 2) die Gesandten, die Delegation, DZ.
  72. poslȃnje, n. die Übersendung, Cig.; — die Sendung, die Mission, ZgD.
  73. poslanjkováti, -ȗjem, vb. impf. (müßig) herumlehnen, C.
  74. poslanjúh, m. der Faulenzer, C.
  75. poslánka, f. die Sendbotin, die Gesandte, Mur.
  76. poslánski, adj. den Gesandten, Sendboten o. Abgeordneten betreffend, Cig., Jan., nk.
  77. poslȃnstvən, -tvəna, adj. Gesandtschafts-, Legations-, Cig.
  78. poslȃnstvọ, n. 1) die Sendung, die Mission, Cig. (T.); — 2) die Abgeordnetenwürde: deželno, državno p., nk.; — 3) die Abgesandten, die Gesandtschaft, die Deputation, Mur., Cig., Jan., nk.
  79. predẹ́lanje, n. die Umarbeitung.
  80. predláni, adv. vor zwei Jahren, BlKr.- LjZv.
  81. predlȃnjski, adj. vorvorjährig, zweijährig; predlanjsko vino; — predlanjsko (namreč: leto) = predlanjskim, jvzhŠt.; tudi: predlȃnski.
  82. predlȃnjskim, adv. vor zwei Jahren.
  83. predlȃnjščak, m. ein zweijähriger Hammel, der Zeithammel, V.-Cig.
  84. predlȃnjščina, f. ein zwei Jahre altes Product, Z.
  85. predplanı̑nski, adj. 1) voralpisch, Cig.; — 2) predplaninska paša, die vor der Alpenweide stattfindende Weide, Bes.
  86. preklȃnjati, -am, vb. impf. ad prekloniti.
  87. prẹkoláni, adv. vor drei Jahren, BlKr.- LjZv.
  88. prẹkolȃnjski, adj. = kar je bilo prekolani, BlKr.- LjZv.
  89. preslȃn, -slána, adj. zu sehr gesalzen.
  90. preslaníniti, -ı̑nim, vb. pf. mit Speck durchspicken, Z.
  91. pridẹ́lanje, n. = pridelek, die Fechsung, Svet. (Rok.); vse p. žita so mu prodali, Levst. (Zb. sp.).
  92. priklanjáč, m. der Bücklingmacher, Cig.
  93. priklȃnjanje, n. wiederholte Verneigungen, Complimente.
  94. priklȃnjati, -am, vb. impf. ad prikloniti; herabbeugen, Jan.; — p. se, Verbeugungen machen, sich verneigen; p. se komu (vor jemandem).
  95. priklanjàv, -áva, adj. höflich, C.; — schmeichelhaft: priklanjave besede, C.
  96. priklanjȃvəc, -vca, m. der Complimentenmacher, Jan.
  97. prislȃnjati, -am, vb. impf. ad prisloniti.
  98. pucolānka, f. die Puzzolanerde, Cig. (T.).
  99. razklȃnjati se, -am se, vb. impf. ad razkloniti se; = razgrebati se, sich trennen (von den Wasserfluten), Npes.- Cig.
  100. razposlaníca, f. das Rundschreiben, Jan.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA