lan (1.401-1.500)

1401. 1. plẹ́na, f. 1) der Bruch, die Scharte, der Schiefer ( z. B. vom Eisen), Cig., Svet. (Rok.); die Straube an eisernen Werkzeugen, Cig. (T.); "kadar se železo ali jeklo v tenkih platničicah ali kožicah lupi, vele, da ima plene", Lašče- Erj. (Torb.); — zvon je imel pleno, zato ni dobro pel, Gor.- Levst. (Rok.); — 2) eine dünne Platte: vapnenec se lomi na plene, Erj. (Min.); kamenje se lomi po plenah, Štrek., Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); glinasta p., der Thonschiefer, C.; — die Eisenschlacke, Z.; — 3) die Glasblase, V.-Cig.; — 4) eine Lage Holz, M., Z.; — eine Reihe Schindel, Stroh oder Ziegel am Dache, Z., C., Poh.; streha v dve pleni, iz klanih smrekovih deska, Glas.; — 5) das Schindeldach, Rez.- Baud.; — streha na stebrih brez sten, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
1402. plènk, plę́nka, m. der Metallklang, Z.; brez plenka = brez denarja: Živi se brez plenka O petju ko ptič, Vod. (Pes.); — der Knall, Cig.
1403. plenkáča, f. sekira, dolga in tenka, kakor rabi drvarjem pri hlodih, Šempas- Erj. (Torb.), Notr., Bes., Dol.; — prim. plankača.
1404. plę́vək, -vka, adj. 1) = plehek, schal, geschmacklos, kraftlos, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; plevke jedi, Cig.; plevek je kruh, kadar ni dosti slan, Polj.; časi je mošt plevek in slab, Vod. (Izb. sp.); — 2) saftig: plevka smokva, plevko grozdje, BlKr.; zerfließend: plevko maslo, BlKr.; — prim. plivek.
1405. plẹ̑zavka, f. 1) = plezavec, der Klettervogel, Cig., Jan.; — 2) die kletternde Pflanze, die Schlingpflanze, Cig. (T.), C., DZ.
1406. plígək, -hka, adj. (pravilna oblika za plihek, plehek) = neslan, pust, slab, prazen (govoreč o človeku in o drugih stvareh), Notr.- Erj. (Torb.).
1407. pljȗčnik, m. = pljučnica 2), das Lungenkraut (pulmonaria), Mur., Cig., Medv. (Rok.); — tudi: isländisches Moos (cetraria islandica), Nov., na Kaninu- Erj. (Torb.); — das Leberblümchen (anemone hepatica), Josch; — beli p., die weiße Seerose (nymphaea alba), Cig., Tuš. (R.); rumeni p., die gelbe Teichrose (nuphar luteum), Tuš. (R.).
1408. pljȗčnjak, m. = pljučnica, pljučnik, das Lungenkraut (pulmonaria), Cig.; — isländisches Moos (cetraria islandica), Tuš. (B.); = živinski p., die Baumflechte, das Baumlungenkraut, C.
1409. plodílọ, n. das Geschlechts- o. Fortpflanzungsorgan, Cig., Jan., Cig. (T.).
1410. 1. plodíti, -ím, vb. impf. erzeugen; orel orla plodi, Npreg.- Jan. (Slovn.); p. sad, Früchte bringen, Cig.; — durch Zeugung fortpflanzen, ziehen: živina se plodi, drevje se goji, C.; — p. se, sich vermehren, sich ausbreiten (von Thieren), Cig.; — erzeugen, verursachen, C., nk.; — tudi: plóditi, plǫ́dim, Valj. (Rad).
1411. 2. plòsk, plóska, m. 1) das Flache, die Fläche, Mur., Cig.; na p. zdelati, abplatten, Cig.; na p. pobiti žrebelj, den Nagelkopf flach schlagen, Gor.; desko na p. položiti, das Brett flach legen, Z.; s ploskom pasti, flach fallen, Z.; štorklja si dela gnezdo precej na plosk, Glas.; — der flache Theil des Hammers (die Bahn), Cig.; — die Bahn für den Laufkarren im Bergbau, Valj. (Rad); — 2) die Steinplatte, C.; — die flache Klinge ( z. B. eines Degens), Cig.; — das Sägeblatt, C.; — 3) die Karausche (carassius vulgaris), Gaziče na Krki- Erj. (Torb.); — der Plattwurm (planaria lactea), Erj. (Z.).
1412. plȏsk, plóska, adj. platt, flach, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ.; ploski lik, die flache Figur, Cig. (T.); plosko zrcalo, der Planspiegel, LjZv.; ploska riba, ein Flachfisch, Cig.; ploska kopita, Vrt., Levst. (Podk.).
1413. ploskoizbǫ́čen, adj. planconvex, Cig. (T.).
1414. ploskoizbǫ́kəł, -kla, adj. planconvex, Cig. (T.).
1415. ploskojámast, adj. planconcav, Cig. (T.).
1416. ploskvomèr, -mę́ra, m. das Planimeter, Cig. (T.).
1417. ploskvomę̑rje, n. die Flächenmessung, die Planimetrie, Cig. (T.).
1418. ploskvomę̑rstvọ, n. die Planimetrie, Cig. (T.).
1419. ploščȃd, f. die ebene Fläche, Cig., Jan.; — ein ebener Platz, Cig.; die Esplanade, Cig. (T.).
1420. plùg, plúga, m. 1) der Pflug; — 2) ein Gespann, ein Joch: p. volov, ein Joch Ochsen, Cig.; — ima brdke pluge (= konje), er hat ein schönes Gespann, Podkrnci, Kameno na Soči- Erj. (Torb.); — = vsaka družba v kako delo: n. pr. v našej vasi smo imeli tri pluge godcev, Ben.- Erj. (Torb.); na dva pluga igrati, in zwei Gruppen spielen, C.; — 3) ein Joch Land, der Morgen: p. zemlje, Cig., Poh.- Pjk. (Črt.); imeti pet plugov lesa (Wald), C.
1421. pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.- Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče- Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.- Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.- Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.- Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.- Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.- Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.- Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.- Met.- Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.- Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.- Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
1422. pobáviti, -bȃvim, vb. pf. p. koga, jemanden eine Zeit lang aufhalten, C.
1423. pobẹ́gəł, -bẹ́gla, adj. landesflüchtig, Jan., Šol.
1424. pobẹ̑gləc, -gləca, m. der Landesflüchtige, Jan.
1425. pobẹ́gniti, * -nem, vb. pf. flüchtig werden, entweichen; zarad dolgov p.; p. iz dežele, landesflüchtig werden; pobegnil je v deveto deželo, man weiß nicht, wohin er entwichen ist, Z.
1426. pobíti, pobǫ́dem, vb. pf. eine Zeit lang verweilen, C.
1427. pobolẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) eine Zeit lang, ein wenig schmerzen, Cig.; včasi me kaj poboli, Z.; nikoli ga nič ni pobolelo, Ravn.; — 2) nachschmerzen, Cig.
1428. pocẹ́stən, -stna, adj. was auf der Straße ist oder geschieht: pocẹ̑stni sneg, Levst. (Nauk); pocestna vožnja, die Landfracht, Cig.
1429. počákati, -čȃkam, vb. pf. eine Zeit lang warten, abwarten; počakaj malo! s kosilom, z južino p.; p., da se komu jeza ohladi, jemandes Zorn auskochen lassen; polovico ti izplačam precej, za polovico pa me boš počakal; do zadnjega p., es bis aufs Äußerste ankommen lassen, Cig.; ( imprt. tudi: počaj, Št., od glagola: počajati, ki se sicer ne rabi).
1430. počásən, -sna, adj. langsam, säumig; počasna hoja, počasen delavec; počasen si kakor hudo leto, kakor sveto olje ( Kras), kakor laško olje, ( Lašče), Erj. (Torb.); p. kakor megla brez vetra, jvzhŠt.
1431. počȃsi, adv. langsam; p. iti, delati; voda p. teče; "počasi po kamenju!" reče se človeku, ki hoče vse v eno sapo dokazovati, a dela logične skoke, Erj. (Torb.).
1432. počȃsnež, m. der Langsame; p. vse zamudi, SlN.
1433. počȃsnik, m. der Langsame, Cig.
1434. počásnost, f. die Langsamkeit.
1435. počepẹ́ti, -ím, vb. pf. eine Zeit lang hocken.
1436. podajáč, m. 1) der etwas zu reichen pflegt, der Handlanger; — 2) die Reichgabel, Mur., Cig., Dol., Notr., Gor.; — 3) veliki p., in den Sägemühlen der Haken, welcher das Steigrad fortschiebt, der Schieber, Cig.
1437. podajȃčka, f. die Handlangerin, Cig.
1438. podȃjanje, n. 1) das Hinreichen; — die Handlangung; — 2) das Zusetzen, die Hetze: s podajanjem koga odgnati, jemanden forthetzen, Cig.; — das Durchhecheln; — prim. podajati.
1439. podȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad podati; 1) reichen, darreichen; p. snopje, vodo; roke si p.; an die Hand geben, bieten; to nam podaja dokaze za našo trditev, nk.; — überreichen, Cig., Jan.; prošnje p., Bittschriften einreichen, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; mesta se podajajo; — nachgeben: veje se podajajo pod snežno težo, LjZv.; — p. se v kaj, sich in etwas einlassen; — p. se na kaj, einer Sache obliegen, V.-Cig.; — 3) p. koga, jemandem mit Worten zusetzen, ihn durch die Hechel ziehen, Cig.; p. se s kom, mit jemandem einen Streit, eine Hetze haben, Cig.; dolgo sta se podajala, sie stritten lange mit einander, Z.; — 4) konj podaje, das Pferd galoppiert, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 5) p. se, passen, Jan.; kako se mi podaje ta obleka? Cig.; — 6) podaje se mi, ich empfinde einen Brechreiz, Z., Bolc- Erj. (Torb.); — 7) p. se kam, sich irgendwohin begeben, verfügen, Cig., nk.; (po nem.); — podájem, kajk.- Valj. (Rad).
1440. podajȃvəc, -vca, m. der etwas reicht; n. pr., kdor vodo v fužinah podaje, Gor.; der Handlanger, Cig., Jan.
1441. podajȃvka, f. 1) die etwas reicht, die Handlangerin, Cig., Jan.; — 2) die Reichgabel, KrGora.
1442. podaváč, m. = 1) podajač 1), der Handlanger, Mik., Danj. (Posv. p.), jvzhŠt.; — 2) die Reichgabel, C., Mik.
1443. poddrȗžnik, m. 1) der Gesellpriester, der Cooperator, der Kaplan, Meg., Cig.; der exponierte Priester an einer Filiale oder Localie, C., Burg. (Rok.); — 2) posestnik kake bajte, kakega kosa zemlje, der Häusler, Cig., Burg. (Rok.), Notr.; der Nebenbauer mit einem kleinen Grund, eine Art Hofstätter, Z.; — 3) der Inwohner, Ig (Dol.); — (piše se tudi: podružnik).
1444. podẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) aufarbeiten; vse p., reine Arbeit machen, Cig.; das Material aufarbeiten, verarbeiten; klobčiče preje v platno p., Ravn. (Abc.); usnje v črevlje p., Z.; meso v klobase, hosto v butarice p., Polj.; slamo v gnoj p., Cig.; podelan gnoj, verrotteter Dünger, Vrtov. (Km. k.); (v pisarnicah) vse podelati, kar se je nabralo, Vod. (Nov.); — podelan prostor, verfahrenes Feld (im Bergbau), V.-Cig.; — 2) verwüsten, Jarn., M.; vol je po zelniku vse podelal, Z.; — 3) beschmutzen, Cig.; — p. se, sich mit den eigenen Excrementen beschmutzen, sich bemachen; p. se v gnezdo, ins Nest thun, Cig.; — p. se, sich beflecken ( fig.), alle Achtung verlieren, Polj.; — 4) ein wenig arbeiten, Cig.
1445. podežę́łən, -łna, adj. im Lande vorkommend, Land-: podežę̑łna bolezen, die Epidemie, Cig., Jan., Levst. (Nauk); podeželne šege, die Landesgebräuche, Z.; podeželni berač, der Landbettler, Cig.
1446. podkrı̑lje, n. 1) coll. die Unterflügel, Cig. (T.); — 2) die Fußgegend eines Berges: p. velikanskih gor, Zv.; Spominam se raja v podkrilju planin, Levst. (Zb. sp.).
1447. podlẹ̑sək, -ska, m. 1) die Haselmaus (mus avellanarius), Erj. (Ž.), vzhŠt.- C.; — 2) die Schnepfe, Guts., Mur., Cig., C., Mik.; die große Waldschnepfe (scolopax rusticola), Frey. (F.); prim. podlesak; — 3) die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Cig., Jan., Mik., Tuš. (R.).
1448. podlọ̑ga, f. 1) das Darunterliegende, die Unterlage, Cig., Jan.; p. pri pisanju, Z.; — biti za podlogo, zur Folie dienen, Cig.; — podolžna p., die Langschwelle, Cig. (T.); — der Lagerbaum (im Keller), Cig.; — 2) das Unterfutter (eines Kleides), Mur., Cig., Jan., C.; das zur Fütterung dienende Leder, C.; — = podpetek, der Schuhabsatz, C.; — 3) die Grundlage, das Substrat, die Basis, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; izračunjavanju kaj deti v podlogo, DZ.; jemati za podlogo, zugrunde legen, DZ.; na podlogi podatkov, Levst. (Pril.), DZ.
1449. podmòł, -móla, m. eine vom Strom untergrabene Stelle, der Uferbruch, Mur., Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Nov.; — eine unterirdische Grotte, Jan., C.; vso s planin dohajajočo vodo podzemeljski podmoli požirajo, Nov.; skriti se po goščavah in podmolih, Glas.
1450. podmółkəł, -kla, adj. 1) klanglos, dumpf, Cig.; — 2) heimtückisch, Cig.
1451. podobčàn, -ána, m. član podobčine, ein Angehöriger der Untergemeinde, Levst. (Pril.).
1452. podojíti, -ím, vb. pf. 1) ein wenig säugen, ein wenig die Brust reichen: p. otroka; Lepo sinka mi podoji, Npes.-K.; — 2) das Melken vollenden, Mur., Št.; ali si že podojila? Št.; kravo (krave) p., Št.
1453. podolgovȃtka, f. eine Art lange grüne Herbstbirne, C.
1454. podółžən, -žna, adj. 1) Längen-, longitudinal, Jan., Cig. (T.); podȏłžna dolina, das Längenthal, Cig., Jan., Cig. (T.); = podolžni dol, Jes.; podolžni lom, der Längenbruch ( min.), Cig. (T.); podolžna podloga, die Langschwelle, Cig. (T.); podolžna ploskev, die Längsfläche ( min.), Cig. (T.); podolžna vrsta ( n. pr. opek), die Läuferschicht, Cig. (T.); podolžni presek, das Längenprofil, DZ.; — 2) länglich, C.
1455. podpę́ga, f. = 2. pega, das Bogengerüst für Wölbungen, Z.; — der Pfeiler bei langen Brücken, Rib.- Mik.
1456. podplȃtar, -rja, m. 1) der Sohlenlederverkäufer, Cig.; — der Rothgerber, C.; — 2) podplatarji, die Sohlengänger (plantigrada), Erj. (Ž.).
1457. podpǫ̑nəc, -nca, m. der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Klanec, Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
1458. 2. podrẹ́pica, f. slabo, izprijeno vino: podrepice se je napil, zato je bolan, BlKr.
1459. podrǫ̑bən, -bna, adj. einzeln, detailliert, ausführlich, Mur., Jan., nk.; podrobni črtež, der Detailplan, Cig. (T.); — rus.
1460. podŕžati, -ím, vb. pf. 1) eine Zeit lang halten; p. denar na dlani; podrži, dokler se ne vrnem; — 2) sich eine Zeit lang aufhalten, C.; — 3) aufhalten, Jan., M.
1461. podstavílọ, n. = podstavitev, DZ.; dokler p. trpi, solange die Substitution dauert, DZ.
1462. podvlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. darunter ziehen, unterziehen, Cig., Jan.; posteljo z remeni p., Cig.; — meso s slanino p. (spicken), C.; — ausfuttern, Cig., Jan.; rdeče podvlečeni solnčniki, Žnid.
1463. podzę̑mljica, f. = krompir, die Kartoffel, der Erdapfel (solanum tuberosum), Jarn., Cig., Jan., Tuš. (R.), Kor.- Levst. (Rok.), Gor.; — die Kohlrübe (Unterkohlrabi), Senožeče- Erj. (Torb.).
1464. podžǫ́kati, -žǫ̑kam, vb. pf. mit einem langen Gegenstande unterstöbern, unterstoßen, Cig.
1465. pòdžȗpnik, m. 1) = kaplan, C.; — 2) podžȗpnik = podžup, GBrda.
1466. poglavȃrstvọ, n. die Würde oder das Amt eines Oberhauptes, Häuptlings, die oberste Behörde; politično deželno p., die politische Landesbehörde, DZ.
1467. pogodíti, -ím, vb. pf. 1) treffen, Št.- Cig., nk.; udaril je s cepmi, a ptiča ni pogodil, SlN.; pot p., den Weg finden, Z.; pravo p., das Rechte treffen, Zv.; p. na kaj, auf etwas treffen; pogodil je na dom necega kmeta, LjZv.; — errathen, Prip.- Mik., jvzhŠt.; — begreifen: tega ne morem pogoditi, Z.; — 2) vergleichen: prepirnike, ljudi, ki se pravdajo, p., Levst. (Nauk, Pril.); — 3) p. se, übereinkommen, einen Vergleich, einen Vertrag schließen; z lepo p. se, sich gütlich vergleichen; — 4) p. si kaj, sich etwas ausbedingen; — 5) p. komu kaj, jemandem etwas anzaubern, Dol.- Cig.; — 6) ein wenig reifen lassen, Cig.; lan še p., den Flachs noch ein wenig rösten, Cig.; še p. se, noch ein wenig reifen, Cig.
1468. pogòn, -gǫ́na, m. 1) die Verfolgung, Vrt.; der Streifzug, DZ.; p. dvigniti, Streifungen einleiten, Levst. (Nauk); — 2) der Schwung, Jan.; — der Antrieb, der Impuls, Cig., Jan.; on mu je dal pogon, da je to storil; to je bil tvoj pogon, da se je to zgodilo (du warst die Veranlassung dazu), Dol.- Svet. (Rok.); die Anreizung, Cig. (T.); — der Instinct, Cig., Jan.; spolni p., der Geschlechtstrieb, DZ.; — tudi: pogọ̑n, Svet. (Rok.); — 3) der Schub der Zähne, das Zahnen, V.-Cig.; — 4) der Schössling an einer Pflanze, Cig.; — 5) das Holz, worauf der Böttcher schlägt, die Reife damit anzutreiben, das Binderschlaghölzchen, der Bindertriebel, Cig., C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 6) drog, s katerim se poganjajo ribe v mrežo, Polj.; — 7) pastir na planini, ki poganja ovce v molžo, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); kozarji in planinski pogoni, Slovan.
1469. pogọ̑rje, n. das Bergland, Cig., C.; — der Gebirgszug, die Gebirgskette, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
1470. pógrad, m. 1) ein Gerüst an der Wand, das als Bett dient, die Pritsche, Cig., Zv., LjZv., Gor.; pos. slamnata postelja v planinskih kočah, Gor.; — 2) eine Art geflochtene Zwischenwand, C.
1471. pogrẹ́vati, -am, vb. impf. ad pogreti; 1) erwärmen; — p. koga, jemandem Aufregungen ( z. B. vor Angst) bereiten: grehi so ji pogrevali dušo, nk.; — 2) aufwärmen: jedi p.; — wieder zur Sprache bringen; že pozabljene reči, staro neslanost p., Erj. (Izb. sp.).
1472. pogrı̑n, m. kolikor je enkrat pogrnjeno (lanu): en pogrin lanu, eine Breite Flachs, Cig.
1473. pogrínjanje, n. 1) das Ausbreiten: p. lanu, Cig.; — 2) das Decken (des Tisches).
1474. pogrínjati, -am, vb. impf. ad pogrniti; 1) ausbreiten, Krelj- M.; lan p., den Flachs breiten, Cig.; — 2) decken; mizo p., oltar p.; — den Tisch zu einem Mahle decken; pojdi pogrinjat!
1475. pogŕniti, -nem, vb. pf. 1) ausbreiten, Krelj- M.; p. konoplje, lan, Cig., Dol.; p. kaj okoli česa, etwas herumbreiten, Cig.; — 2) decken (mit einem Tuche u. dgl.); mizo p., den Tisch decken; ( nav. brez objekta): pogrni! decke den Tisch zum Mahle! pogrnjeno je, der Tisch ist gedeckt.
1476. pohotẹ́ti, -hǫ́čem, vb. pf. begehren, verlangen, C., M.; — p. se, gelüsten, Cig. (T.); dokler bi se mu pohotelo, solange es ihm belieben würde, LjZv.
1477. poizgubíti, -ím, vb. pf. nach einander verlieren, Zora; p. se, nach einander sich verlieren, verschwinden: kmalu so se vsi ljudje izpred cerkve poizgubili; glas se poizgubi, Cig.; dežela se bo v deželi poizgubila ein Land wird in dem andern aufgehen, Cig.
1478. poklę́cniti, -klę̑cnem, vb. pf. in die Knie sinken, Z.; zusammensinken: Vesel je gleda, ko kvišku plane I spet poklecne, Levst. (Zb. sp.).
1479. poklę́čati, -ím, vb. pf. eine Zeitlang knien.
1480. pokmę́tovati, -ujem, vb. pf. die landwirtschaftlichen Arbeiten allmählich beenden: pokmetovali smo še precej vidno in pridno, Jurč.
1481. pokrájina, f. 1) die Grenzscheide, Dict.; na pokrajini, an der Grenze, Dalm.; do potoka Javok, kateri je Ammonovih otrok pokrajina, Dalm.; črez ajdovske pokrajine pridigujoč, Krelj; Na kraj oblasti dunajske, Dol' na pokraj'ne ogrske, Npes.-K.; — das Grenzland, der Grenzbezirk, die Mark, Cig., Jan., Met.; — 2) der Landstrich, die Landschaft, Cig., Jan., nk.; in je nje pripeljal v svoje svete pokrajine, Dalm.; — die Provinz, das Nebenland, Cig., Jan., Cig. (T.); — tudi pokrajína, nk.
1482. pokrájinski, adj. Provinzial-, Cig. (T.); tudi: pokrajı̑nski: pokrajinsko slikarstvo, die Landschaftsmalerei, Navr. (Let.).
1483. 1. pọ̑ł, m. 1) die Seite: na tem polu, na oni pol, C.; ( stsl.?); — 2) die Hälfte, halb; (ravna se po glavnih števnikih); pol ure je preteklo; pol leta je minilo; pol leta čakati; prereži hlebec in ga daj vsakemu pol; dobre pol ure hoda, eine gute halbe Stunde Weges; ima zdaj dobrega pol zemljišča, LjZv.; po pol dneva, zu halben Tagen; pol večji, pol manjši, um die Hälfte größer, kleiner; pol krajši, halblang, Cig.; za pol goldinarja prodati; črez pol prerezati kaj, etwas halb von einander schneiden; na pol, zur Hälfte, halb; na p. prazen, na p. izučen, na p. pijan; na pol gospodsko, na pol kmetsko opravljen; na p. manj snega, um die Hälfte weniger Schnee, LjZv.; na pol praznik, ein halber Feiertag, Cig.; tudi: pol prazen, halb leer, Cig.; pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig.; — za predlogi, ki nimajo akuzativa poleg sebe, stoji: polu (pri najstarših in najnovejših pisateljih, sicer se pa navadno govori in tudi piše: póli, pól [pol'] in tudi: pọ̑ł, pȏł [ samost. stoji včasi v gen., včasi se ravna po predl.]; združuje se v pismu tudi z nekaterimi naslednjimi besedami skupaj v eno besedo); vsa gora je gorela do polu nebes ("bis mitten am Himmel"), Krelj; k polu noči, Krelj; od polu noči, od polu dne, Krelj; po polu brat, der Halbbruder, nk.; nav. po poli brat, po poli sestra; do poli, zur Hälfte, Mik.; izrezano je ognjišče v poli kolobarja (im Halbkreise), Erj. (Izb. sp.); o poli ene, um halb ein Uhr, Levst. (Zb. sp.); od, do, po, o, ob polu dvanajstih, um halb zwölf Uhr, nk.; nav. od, do, po, o, ob pol' dvanajstih ali poli dvanajstih; tudi: zdaj je pol' treh ( nam. zdaj je o poli treh); pol' desetih bije; s pol hlebom ne prebom, Levst. (Zb. sp.); lehko pridete tja v pol ure, LjZv.; pol od pol hleba, Lašče- Levst. (Zb. sp.); na pol poti, auf halbem Wege, Cig.; tudi: na pol pota; — v sestavi z vrstnimi števniki: poldrugi, poltretji, polšesti i. t. d., anderthalb, dritthalb, sechs und ein halb; poltretji goldinar zapraviti; polšesti krajcar ima vsak plačati; — v sestavi s prilogi in samostalniki se redkeje rabi: pol, n. pr. polbrat, polkonj; v sestavah se v novejši knjigi sploh rabi: polu-, redkeje: polo-; išči vse take sestave pod: polu-.
1484. polágahən, -hna, adj. langsam, kajk.- Meg., Habd.- Mik.
1485. poláhən, -hna, adj. sachte, leise, M.; gemächlich, langsam, Cig.
1486. polȃhkoma, adv. sachte, langsam, gemächlich, Cig., Z., jvzhŠt.
1487. połdrȗžina, f. vino na poldružino dati, für eine Maßeinheit Wein anderthalb Maßeinheiten als Rückerstattung verlangen, Svet. (Rok.).
1488. polę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) nach einander sich niederlegen, sich lagern; koze so polegle na planem, die Ziegen lagerten im Freien, Cig.; čreda je okoli njega polegla, Ravn.; — žito je poleglo, das Getreide hat sich gelagert oder gelegt (infolge der Schwere der Ähren, oder des Regens u. dgl.); poleglo žito, Cig.; lan poleže na njivi; — p. se, sich legen, sich sacken: jed se poleže v želodcu, Cig.; — 2) sich legend niederdrücken, Dol.; okoli nas so bili poseli ali polegli trato kmetje, Jurč.; — 3) gebären (vom Vieh), Junge werfen, Mur., V.-Cig., Svet. (Rok.), vzhŠt.; vsa čreda je polegla, Cig.; vsa drobnica je pasaste mladiče polegla, Ravn.; svinja je dvanajst prascev polegla, LjZv.; p. se, geworfen werden, Svet. (Rok.); (redko kedaj o človeku: p. otroka, Z., C.); — 4) nachlassen, Jan.; veter je polegel, Cig.; — tudi p. se: morje se je poleglo, das Meer hat aufgehört zu toben, Cig.; valovi so se polegli, C.; tukaj se imajo tvoji valovi poleči, Dalm.
1489. polẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. ein wenig kriechen; polezem, ich werde kriechen; ich werde langsam gehen.
1490. poležávanje, n. das lange Liegen (im Bette): p. v postelji na velikonočno nedeljo stori, da lan poleže, Pjk. (Črt.).
1491. półh, * m. der Bilch (Billich) oder Siebenschläfer (myoxus glis); — mali p., die Eichelmaus, Cig.; die große Haselmaus (myoxus nitella), Frey. (F.); — rjavi p., die kleine Haselmaus ( m. avellanarius), Frey. (F.); — półh, półha, Dol.
1492. poljána, f. das Flachfeld, das Flachland; poljane, eine flache Gegend, das Feld, Cig., Z.
1493. poljedẹ̑łəc, -łca, m. der Feldbauer, der Landwirt, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), nk.
1494. poljedẹ̑łski, adj. den Feldbau, die Agricultur betreffend, landwirtschaftlich, Jan., nk.
1495. poljedẹ̑łstvọ, n. der Feldbau, die Landwirtschaft, die Agricultur, Cig., Jan., C., nk.
1496. polǫ̑žič, m. žleb preko ceste v klancu, Koborid- Erj. (Torb.).
1497. polutàn, -ána, m. der Zwitter, der Bastard bei Thieren und Pflanzen, der Mischling, Cig. (T.), Erj. (Som.); polutani, Hybride ( min.), h. t.- Cig. (T.); — der Mulatte, Cig., Jan., Cig. (T.); ( hs.).
1498. półza, f. 1) das Reibscheit am Vordertheile des Wirtschaftswagens, das sich unten an der Langwiede reibt und die Deichsel emporhält; — 2) in der Mühle der Baum, auf welchem die Pfanne des darin laufenden Drillinges ruht, der Tragbaum, V.-Cig.; po polzi teče preslica, C.; — 3) die Pflugschleife, C.; — 4) ein steiler Abhang, Mik.; — die Holzriese, Z.
1499. pomẹ́niti, -im, I. vb. impf. 1) bedeuten; kaj pomeni ta beseda? kaj to pomeni? was will das heißen? to pomeni dež, dolgo zimo, das bedeutet Regen, einen langen Winter; — 2) andeuten: kaj on s temi besedami pomeni? Krelj; kaj s tem pomeniš? Dalm.; pomenjen, vorgebildet, Trub.; — p. na kaj, auf etwas hindeuten, Krelj; — II. vb. pf. 1) vermeinen, Svet. (Rok.); p. komu kaj, C.; — 2) p. se, sich besprechen, sich verabreden; p. se s kom, med seboj.
1500. poməžáti, -ím, vb. pf. auf eine Zeitlang die Augen schließen.

   901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani