Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

lažen (30)


  1. lážən, -žna, adj. lügenhaft, falsch, Pseudo-, Cig., Jan., Cig. (T.); lȃžna pobožnost, die Frömmelei, Cig.; lažno umstvovanje, die Sophisterei, Cig. (T.); — pod lažnim imenom, pseudonym, Cig.
  2. láženje, n. das Schleichen.
  3. blážen, -žena, adj. 1) glückselig, selig, Cig., Jan., nk., ogr.- Valj. (Rad); o blažena mati, Gor.; v novejšem času molijo: blažena ( nam. žegnana) si med ženami, gebenedeiet; glücklich: Blažen dom na gori, Danj. (Posv. p.); rabi se tudi ironično = nesrečen, neroden, Cv.
  4. blȃžən, -žna, adj. gesegnet, reich, Dict.; Čez reko splava široko Na blažno zemljo ogrsko, Npes.; Dobro je vince, Ki srca hladi, O blažna gorica, Ki njega rodi, Npes.-K.
  5. bláženəc, -nca, m. der Selige, Zora.
  6. bláženost, f. die Glückseligkeit, Cig., Jan., nk.
  7. bláženstvọ, n. die Glückseligkeit, der Segen, Jan., C., ogr.- Let., kajk.- Valj. (Rad).
  8. nelážən, -žna, adj. untrüglich, Cig. (T.).
  9. nepotolážən, -žna, adj. untröstlich, Jan. (H.).
  10. neutolážən, -žna, adj. untröstlich, Cig., nk.
  11. obláženje, n. 1) die Veredlung, Zora; — 2) die Beglückung, C.
  12. ovláženje, n. die Befeuchtung, Cig.
  13. preblážen, adj. überaus selig, hochselig, Cig., Jan.
  14. tolážən, -žna, adj. tröstlich, Cig., Jan.
  15. toláženje, n. das Trösten.
  16. 1. vlážən, -žna, adj. feucht, Mur., Cig., Jan., Dol., Gor., Rez.- Baud.; — lau ( v. Wetter), Jan., Rez.- C.; — = mehek, voljan: v. kruh, Kr.
  17. 2. vlážən, -žna, adj. langsam, gemächlich: vlažno govori = počasi in premišljeno govori, Podkrnci, Tolm.- Erj. (Torb.); potok teče vlažno, C.; — sanft: vlažen dež = pohleven dež, V.-Cig., Erj. (Torb.); — zart: v. glas, C.; — prim. v lag (vlag).
  18. drẹ̑vce, n. 1) = drevesce, das Bäumchen; — 2) die mit Leimruthen versehene Klettenstange der Vogelsteller, V.-Cig.; — 3) der Mastbaum, V.-Cig.; — 4) božje d., die Stecheiche (ilex aquifolium), Cig., Tuš. (B.); — blaženo d., der Sevenbaum (juniperus sabina), Erj. (Rok.); = blagoslovljeno d., Medv. (Rok.); — 5) ( anat.) životno d., der Lebensbaum, Erj. (Som.); — tudi: drẹvcè, Valj. (Rad).
  19. nepotolažljìv, -íva, adj. = nepotolažen, Cig., Jan.
  20. neutážən, -žna, adj., Cig., pogl. neutolažen.
  21. neutǫ́ljen, adj. = neutolažen, ogr.- C.
  22. očiščávanje, n. die Reinigung, M.; o. blažene device Marije, C.
  23. potolažljìv, -íva, adj. = utolažen, tröstbar, Cig.
  24. preklę̑man, adj. poblažena beseda nam. proklet (preklet), Z.
  25. pretę̑t, adj. ublaženo nam. preklet (proklet); preteta resnica je to! Let.; preteto ne bodi! Vrt., Rib.; neko preteto telce, Jurč.
  26. razblážiti, -im, vb. pf. selig stimmen: ves razblažen, ganz beseligt, Erj. (Izb. sp.).
  27. sofīzəm, -zma, m. varav sklep, lažen izvod, das Sophisma, Cig. (T.), nk.
  28. spomę̑n, m. = spomin: Po kratki ločitvi tolažen spomen! Vod. (Pes.).
  29. šetováti, -ȗjem, vb. impf. eilen, sich beeilen, ogr.- Mik.; š. za kom, C.; žeden jelen šetuje k vretini, ogr.- Valj. (Rad); — sich bemühen, sich angelegen sein lassen, ogr.- C.; deco srečno i blaženo učiniti šetujejo, ogr.- Valj. (Rad).
  30. 2. zlòm, -lǫ́ma, m. der Böse, der Teufel, Mur., Cig.; (ublažena beseda za: zlodej? C.).



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA