kuma (15)

1. 1. kȗma, f. = botra, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
2. 2. kuma, f. der Hund, die Hündin, C.; der Bauernhund, V.-Cig.
3. kúmara, f. die Gurke (cucumis sativus); — konjska k., der Pferdesame, der Rossfenchel (phellandrium aquaticum), Cig., Medv. (Rok.); — prim. nem.- dial. gugkumer, lat. cucumis, Mik. (Et.).
4. kúmarar, -rja, m. der Gurkenhändler, Cig.
5. kúmarast, adj. gurkenförmig, Cig., Jan.
6. kúmarica, f. dem. kumara; kumarice, kleine Gurken.
7. kúmaričən, -čna, adj. von (kleinen) Gurken: kumarična omaka.
8. skumati, -am, vb. impf. 1) tiho, nerazumljivo svojo željo razodevati, Fr.- C.; — 2) argwöhnen, Pohl.; s. koga, jemanden beargwöhnen, Vod. (Izb. sp.); — prim. skomati, skomukati.
9. krástavica, f. 1) = krastača, Cig.; — 2) = kumara, vzhŠt.
10. krı̑ževnik, m. = križemnik, Cig., C., Celje- Pjk. (Črt.), Notr.; "robačica, ki jo boter otroku daruje; na zavratniku ima križ všit ali je s križem zaznamenovana", BlKr.; "dar, ki ga dete dobode od krstnega kuma, navadno kako krilce", Rihenberk- Erj. (Torb.).
11. kukumər, -mra, m. = kumara, C.
12. kukumra, f. = kumara, Celje- C.
13. 1. kùm, kúma, m. der Kümmel, Cig., Mik., vzhŠt.- C., jvzhŠt.; po čem je kum? — prašajo šaljivo človeka, kateri dremljoč kima? Lašče- Levst. (Rok.).
14. kȗmica, f. 1) dem. kuma; — 2) weibliches Pathenkind, C.; skrbela je za svoje kumice, Cv.
15. 1. morák, m. = konjska kumara, der Wasserfenchel, der Pferdesame (oenanthe phellandrium), Cig.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani