kuja (20)

1. 1. kúja, f. die Hündin, Cig., M., BlKr.; tudi psovka za žensko, BlKr.; — prim. hs. kuja.
2. 2. kúja, f. das Schmollen, der Trotz, Cig., Jan., C.; pusti ga, da ga kuja mine, Gor.- Z.
3. kujȃłnik, m. der Schmollwinkel: ob koncu službenega leta hodijo posli v kujalnik, = kujajo se, Notr.
4. kujálọ, n. der Schmollende, Cig.
5. kújanica, f. das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Sežana- Erj. (Torb.).
6. kújanje, n. das Schmollen.
7. kújast, adj. zum Schmollen geneigt, launisch, Mur., Cig., C.
8. kújati se, -am se, vb. impf. schmollen, mucken; sich weigern etwas Versprochenes zu thun; einen Vertrag rückgängig zu machen suchen, Ravn.- Mik.; = kutiti se, das Nest meiden, C.
9. kújav, adj. zum Schmollen geneigt, eigensinnig, trotzköpfig, Alas., Cig., Jan., C., Bes.
10. kújavəc, -vca, m. der Schmoller, der Trotzkopf, Cig., Jan., C.
11. kújavica, f. das Schmollen, der Trotz, Z., ZgD.
12. kújavka, f. die Schmollende, Z.
13. kújavost, f. die Neigung zum Schmollen, Jan., Bes.
14. nakújati se, -am se, vb. pf. sich satt trotzen, ausschmollen.
15. skújati se, -am se, vb. pf. zu schmollen anfangen, schmollend von einem Versprechen oder einem sonstigen Vorhaben zurücktreten, untreu werden; vsi povabljenci so prišli, nobeden se ni skujal; kralj obljubi ljudstvo spustiti: kadar pa šiba odjenja, se kralj spet skuja, Ravn.- Valj. (Rad); — das Nest verlassen (vom Vogelweibchen), Cig., C.
16. bȗkati se, -kam, -čem se, vb. impf. 1) brunften (o svinjah); svinje se bukajo, bučejo; — 2) b. se = kujati se, Jan.; dans se ti buče = delo ti ne gre uspešno od rok, Gor.
17. kísati, kı̑sam, -šem, vb. impf. 1) säuern; jedi k.; — 2) k. se, in der sauren Gährung begriffen sein, sauern; vino se je začelo kisati; — 3) k. se, ein saures Gesicht machen, raunzen, trotzig weinen; kaj se kisaš? zakaj ne ješ?, Ravn.- Valj. (Rad); k. se in kujati, LjZv.; — vreme se kisa, das Wetter ist unfreundlich, Z.; — 4) intr. kisati, gähren; mošt kisa, Habd., Dict., Hip. (Orb.), Ravn., Valj. (Rad), Dol.
18. kmisati se, -am se, vb. impf. = kisati se, kujati se, jokaje stokati, Tolm.- Štrek. (Let.).
19. osópsti, -sópem, vb. pf. 1) behauchen, Cig., Šol.; da golobom le osope gnezdo, skujajo se, Zv.; — 2) o. se, zu Athem kommen: osopli so se od strahu, Bes.; ( nam. odsopsti se?).
20. pútiti se, -im se, vb. impf. sich aufblasen, Jan. (H.); = kujati se: otrok se puti = grdo se drži, neče n. pr. iti jest, kadar ga kličejo, BlKr.; — prim. puta 2), putan.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani