kuha (141)

1. kúha, f. 1) das Kochen, die Kocherei; drv v kuho potrebujemo, Ravn. (Abc.); kuhe se učiti, kochen lernen, Nov.- C.; na kuho iti, hoditi, als Köchin aushelfen gehen, SlGor.; za kuho mora biti studenčnica, C.; kuha in peka, LjZv.; kuha = kuhanje žganja, DSv.; — der Bräu, das Gebräu, Cig., Jan.; — 2) vse, kar se navadno kuha za ljudi in za živali, posebno za svinje, n. pr. repa, korenje, zelenjava itd.; v malin prinesti za kuho in kruh, DSv.; kuho (korenje in repo) porvati na polju, SlN.; — Gekochtes, C.; kuha iz žita storjena, Dict.; — 3) kolikor se enkrat skuha, Valj. (Rad); krompirja za eno kuho, Levst. (Rok.).
2. kuháča, f. der Kochlöffel, der Rührlöffel, Mur., Cig., Jan., Št.
3. kuhačíka, f. = kuhača, Mursko polje- Vest.
4. kuháłən, -łna, adj. zum Kochen gehörig, Koch-, Cig., M.
5. kúhalica, f. največja vročina, die Schwüle, Senožeče- Erj. (Torb.).
6. kúhałnica, f. 1) der Kochlöffel; (kuhȃłnica, Št.); v kuhalnico dajati, bei Hochzeiten Geschenke geben, Cig.; — 2) die Schiene der Töpfer (die Töpfe von innen zu ebnen), Cig.
7. kúhałničnik, m. das Kochlöffelbrett oder Blech, Cig.
8. kúhałnjak, m. der Kochtopf, C.
9. kuhálọ, n. der Kochapparat, Jan., DZ.
10. kúhanje, n. 1) das Kochen; — 2) Gekochtes, Cig.
11. kȗhar, -rja, m. der Koch; der Küchenmeister, Trub.; veliki k., der Küchenmeister, mali k., der Unterkoch, Cig.
12. kȗharčək, -čka, dem. kuhar, Cig.
13. kȗharica, f. die Köchin.
14. kuharíčiti, -ı̑čim, vb. impf. Köchin sein, Cig., Jan.
15. kuharı̑ja, f. die Kocherei.
16. kuháriti, -ȃrim, vb. impf. Koch sein, Cig., Štrek.
17. kȗharnica, f. = kuhalnica 1), Tolm.
18. kȗharski, adj. Koch-; kuharske bukve, das Kochbuch.
19. kȗharstvọ, n. die Kochkunst, Cig., Jan.
20. kȗhati, kȗham, vb. impf. kochen: jedi k.; v (na) mehko, trdo kuhana jajca, weich, hart gesottene Eier; ali ga kuhaj ali peci, nič ne pomaga = an ihm ist Hopfen und Malz verloren, Cig.; nisem ne kuhan ne pečen, ich weiß nicht, woran ich bin; k. se, kochen ( intr.): jedi se kuhajo; — žganje kuhati, Brantwein brennen; pivo (ol) k., Bier brauen; smolo k., Pech sieden; oglje k., Kohlen brennen, Cig., Erj. (Izb. sp.); apno k., den Kalk ausbrennen, Cig.; perilo k., sechteln, Cig.; — huda vročina me kuha, es ist mir sehr heiß, Erj. (Izb. sp.); grozdje se kuha v hudi vročini = zori, jvzhŠt.; — (v srcu) k. jezo, sovraštvo, Zorn, Hass hegen; — k. kaj, etwas brüten, vorhaben; nekaj se kuha, man hat etwas vor; ( prim.: Savla je kuhalo maščevati se, Ravn.); — prim. stvn. chohhōn iz: coquere, Mik. (Et.).
21. kúhavəc, -vca, m. der Zerlith ( min.), Cig. (T.).
22. izkúhati, -kȗham, vb. pf. 1) durch Kochen herausziehen, auskochen: i. mast, Cig.; — 2) i. se, durch Kochen den besten Gehalt verlieren, Cig.; izkuhano meso.
23. nàdkȗhar, -rja, m. der Küchenmeister, Cig.
24. nakúhati, -kȗham, vb. pf. 1) eine gewisse Menge kochen; n. veliko mesa; — 2) n. se, durch Kochen an Größe zunehmen; — 3) n. se, das Kochen satt bekommen.
25. nekȗhan, adj. ungekocht.
26. odkúhati, -kȗham, vb. pf. das Kochen beenden.
27. okúhati, -kȗham, vb. pf. abkochen, Jan.
28. podkúhati, -kȗham, vb. pf. verkochen: sod p., C.
29. podkúhavica, f. geronnene Milch, C.
30. pokȗhanica, f. polenta, ki se uže v kotlu obeli in se potlej zameša, Podkrnci- Erj. (Torb.).
31. pokúhati, -kȗham, vb. pf. 1) durch Kochen aufbrauchen, verkochen; — 2) durch Kochen an Quantum vermindern; einsieden, eindicken; p. se, verkochen ( intr.); — 3) ein wenig kochen, Cig.; — 4) nachkochen, Cig.; — 5) p. vinsko posodo, das Weingeschirr mit heißem Wasser ausbrühen, jvzhŠt.
32. pokuhávati, -am, vb. impf. = pokuhovati; sode p., jvzhŠt.
33. prekȗha, f. 1) die Abkochung, der Absud, C.; — 2) das Verdauen, C.; — 3) Wiedergekochtes, M.
34. prekúhati, -kȗham, vb. pf. 1) durchkochen, Cig., Jan.; aussieden: prejo, denar p., Cig.; — p. se, durchkochen ( intr.); pusti, naj se jed dobro prekuha; — p., verdauen, Cig., Jan., nk.; — 2) von neuem kochen, nachkochen; p. jed; — prekuhano žganje, der Doppelbrantwein, Cig.; — 3) zu sehr kochen, überkochen; prekuhano meso.
35. prekuhávati, -am, vb. impf. = prekuhovati.
36. prikȗha, f. die Zuspeise, das Zugemüse.
37. prikuháriti, -ȃrim, vb. pf. durch Kochen erwerben, erkochen, Cig.
38. prikúhati, -kȗham, vb. pf. 1) dazukochen; — 2) erkochen, Cig.
39. razkúhati, -kȗham, vb. pf. zerkochen; — r. se, durch Kochen auseinandergehen, aufgelöst werden: meso se je razkuhalo.
40. skȗha, f. 1) etwas Gekochtes, Mur.; eine gekochte Speise, C., ogr.- Valj. (Rad); nič skuhe ne dobijo, samo kruha in vina, jvzhŠt.; — das gekochte Schweinefutter, C.; — 2) soviel einmal gekocht wird, das Gericht: graha še za dve skuhi imamo, Št.- C.
41. skúhati, -ȗham, vb. pf. gar kochen, abkochen, kochen; mleko si s.; trikrat klobaso skuha, potlej jo proda (o skopuhu), Cig.; kar si je skuhal, naj pa jẹ́ = was er sich eingebrockt, mag er auch essen, Cig.; — ausbrauen, Cig., Jan.; s. ol, Cig.; — ( fig.) aushecken, Cig.; nekaj so gotovo skuhali na shodu, jvzhŠt.; s. se, sich entspinnen, Cig.; nekaj se bo skuhalo iz tega, jvzhŠt.; — verdauen, Mur., Cig.; verbrennen (vom starken Reif), Cig.; — (einen Meiler) niederkohlen, V.-Cig.
42. ukȗha, f. die Salse, C.
43. ukúhanje, n. 1) das Einkochen; — 2) die Salse, C.
44. ukúhati, -kȗham, vb. pf. einkochen machen, eindicken; (Gold, Salz) gradieren, V.-Cig.; u. se, einkochen, durch Kochen an Umfang verlieren, eingehen.
45. ukuhávati, -am, vb. impf. ad ukuhati, V.-Cig.
46. vkúhati, -kȗham, vb. pf. kochend einmachen: sadje v., Obst einmachen, Cig.
47. zakȗha, f. die Einkochung, das Eingekochte, Z.
48. zakúhati, -kȗham, vb. pf. 1) durch Kochen erschöpfen, verkochen, Cig.; — 2) einkochen, Cig.; zakuhano sadje, Dunstobst, Z.; — 3) ausbrühen, Cig.; sod z. z vinom, s kropom, jvzhŠt.
49. žganjekȗhar, -rja, m. = žganjar, der Brantweinbrenner, C.
50. alelúja, I. interj. alleluja! — II. subst. f. 1) das Alleluja; alelujo peti; veselo alelujo komu voščiti; — 2) neka velikonočna jed: repni olupki, posušeni, stolčeni ali zrezani, na svinjski juhi kuhani, Kr.
51. 1. bìk, bíka, m. 1) der Stier; divji b. = tur, Cig.; moškatni b., der Moschusochs, Erj. (Z.); preg. pojdi se z bikom bost! (tako pravi, kdor se neče ustavljati človeku, ki si ne da nič dopovedati); — psovka nerodnemu človeku; — 2) trsni b. in einem Bogen angebundene Weinrebe, C., Z.; ( prim. konj); tudi: neobrezana rozga, jvzhŠt.; — 3) der Stechapfel (datura stramonium), C.; — 4) peč za kruh, sadje, lan, C., vzhŠt.; — 5) nesežgan kamen med apnom, Gornja Savinska dol.- DSv., tudi: surovina v kuhanem krompirju ("bə̀k, -à"), Gor.- Cv.
52. bı̑zna, f. slaba drobna repa, ki se kuha prascem, Plužna pri Bolci- Erj. (Torb.).
53. čȃd, m. der Rauch, der Dunst; v kuhinji je čad, kadar kuhajo; v hiši je čad od peči, Poh.; čad od vročine, Cig., Dol.; der Schwaden in Bergwerken, Cig. (T.); der Höhenrauch, Cig. (T.); po hribih č. stoji, Dol.
54. čę́špovəc, -vca, m. 1) jed iz kuhanih češp, Gor.- DSv.; — 2) neka debelejša in boljša češpa, Gor., v Brkinih- Erj. (Torb.).
55. čežána, f. weich gedünstetes oder gekochtes Obst, das Obstmus, Cig., Jan., M., Gor.; der Zwetschkenpfeffer, Kor.- Jarn. ( Kres III. 474.); jabolčni krhlji s fižolom skupaj skuhani, Polj.; — prim. bav. ziseindl, eine Art Gericht, C. (?)
56. číčerka, f. die Kichererbse (cicer arietinum), Cig., Jan., Dol.; razen krompirja in presnine kuhalo se je mnogo puste čičerke, LjZv.; — prim. it. cece, cicerchia, Mik. (Et.).
57. 2. gomílica, f. die Kamille (matricaria chamomilla); nav. pl. gomilice, Kamillen; g. komu skuhati, einen Kamillenthee jemandem kochen.
58. grę́ba, f. der Kloß, der Erdkloß, V.-Cig., Rib.- M.; s koreninsko grebo kaj presaditi, Cv.; g. sirovega masla, ein Striezel Butter, Cig., C., Nov., Gor.- M.; grebe sirovega masla se kisajo, če se zdajci maslo ne skuha, Vod. (Izb. sp.); — prim. nem. Griebe, C.
59. grégor, -rja, m. 1) babji g., der Weibernarr, Kr.; — 2) kožica, ki se dela na kuhanem mleku, vzhŠt.- C.
60. izkuhováti, -ȗjem, vb. impf. ad izkuhati, Cig.
61. jájce, * n. 1) das Ei; bolje je eno jajce, kakor sneden vol, = besser ein "habe ich" als zwei "hätte ich", Npreg.- Cig.; tudi: rajši imam danes jajce, kakor jutri kokoš, C.; Jajce več ko puta ve, das Ei will klüger sein als die Henne, Vod. (Pes.); — pražena jajca = cvrtje, das Eierschmalz, C.; v trdo (mehko) kuhano jajce, hart (weich) gesottenes Ei, Cig.; naleženo jajce, das Brütei, Cig.; = nasajeno j., V.-Cig.; = valitno j., Guts.; nasadno j., zum Bebrüten taugliches Ei, Cig.; jajce klopoče, das Ei schlottert, Cig.; — 2) die Hode, Cig., pl. die Hoden; das männliche Zeugungsglied; — 3) pasja jajca, das Knabenkraut (orchis), C.; — 4) ptičja jajca, eine Art kleine, süße Zwetschken, SlGradec- C.
62. jeglíči, m. pl. der Hirsebrei, Jan., Valj. (Rad); Marinka mi skuha Jegliče na noč, Npes.-Schein.; — pogl. jagliči pod: 2. jaglič.
63. 1. ję́za, f. der Zorn; iz jeze, aus Zorn; v jezi, im Zorne; jeza ga lomi, er ist von Zorn entbrannt; huda j., heftiger Zorn; nagla jeza, der Jähzorn; nagle jeze biti, jähzornig sein; jezo kuhati, heimlich zornig sein, Cig.; jezo izpustiti, den Zorn auslassen; — prava jeza je, er ist ein zornmüthiger Mensch, Cig.
64. kálja, f. 1) der Schmutz am Leibe, Bodrež pri Kanalu ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — 2) neka jed, skuhana od maselnika, skute in moke, Bolc- Erj. (Torb.).
65. kamílica, f. die Kamille; kamilice komu skuhati, jemandem einen Kamillenthee kochen; prava k., echte Kamille (matricaria chamomilla), Tuš. (R.); — prim. 2. gomilica.
66. kȃvəc, * -vca, m. der Tresterwein, der Nachwein, Cig., Jan.; tropine, zalite z vodo, dajo v Istri kuhati; kar odtoče, imajo po leti za pijačo, ki jo zovejo kavec, SlN. XIII. 61.
67. kozúlja, f. 1) die Schote, Cig., BlKr., ("kòzulja reci: kòzlja") Soška dol.- Erj. (Torb.); bob gre v kozulje ("kuzule"), C.; svinjam polagajo po zimi posušene in kuhane kozulje, BlKr.; — 2) das Büschel, die Dolde, die Rispe, Cig., Jan., Lašče- Erj. (Torb.); — ein abgebrochener Zweig, M., C.
68. krȃvjast, adj. kuhartig, Gor.
69. krȃvji, adj. 1) Kuh-: kravji zvonec, die Kuhglocke; kravja dekla, die Kuhmagd, Z., jvzhŠt.; tudi samo: kravja, Levst. (Rok.); — 2) kuhartig: kravji konj, ein nicht lebhaftes, nicht feuriges Ross, Ljub.
70. krompír, -rja, m. die Kartoffel, der Erdapfel (solanum tuberosum); — coll. Erdäpfel; krompirja skuhati; — iz nem. "Grundbirne", C.; ( prim. gen. krompírna, Fr.- C.); tudi: -ı̑r, Dol.
71. krompírjevica, f. 1) voda, v kateri se je krompir kuhal, Gor.; — die Kartoffelsuppe, ogr.- C.; — 2) das Kartoffelkraut, Jan., Dol.; — 3) eine Art Taubnessel (lamium orvala), Rihenberk- Erj. (Torb.).
72. kȗhnja, f. kar se kuha, pos. okopavina, Hackfrüchte (krompir, repa itd.), Podkrnci- Erj. (Torb.); vsak dan lonec kuhnje za uboge pristaviti, Vrtov. (Sh. g.); — = kuhan ječmen, GBrda- Erj. (Torb.); — vse, kar se kuha prascem v krmo, Koborid- Erj. (Torb.).
73. kupílọ, n. 1) der Kauf, der Einkauf, V.-Cig., Jan.; v kupilu in prodaji, im Kaufen und Verkaufen, Dalm.; živeti na kupilu, Z.; vse imeti na kupilu, alle Bedürfnisse kaufen müssen, C.; na kupilu se greti in kuhati, Glas.; — 2) Gekauftes, C., vzhŠt.
74. méhək, -hka, adj. weich; mehko meso; mehka hruška, mehka roka; v mehko, v trdo kuhana jajca; mehko gre od njega, er laxiert; — mild, gelinde; mehka zima; — weichlich, empfindsam; mehka ženska; — mehki, trdi soglasniki, weiche, harte Consonanten, nk.; — compar. mę̑čji, mehkejši; mę̑kši, C., ogr.
75. mę́zdrovəc, -vca, m. gnoj, ki se naredi iz mezdre (pri kuhanju lima), Gor.
76. məžȗra, f. češpljevec, kuhane češplje z narezanim kruhom, Kr.- Valj. (Rad).
77. mrcváriti, -ȃrim, vb. impf. schinden, zerfleischen, Dict., Cig., SlN.- C.; suh dedek je mrcvaril in rezal kuhanega koštruna, LjZv.; misshandeln, Cig., jvzhŠt., BlKr.; teple, suvale in mrcvarile so ga, LjZv.; otroci mrcvarijo mačko = po rokah jo valjajo in prenašajo, Dol.; — quälen: (gospoda) oratarja zatira in mrcvari, LjZv.
78. nì, conj. und auch nicht (v stavku stoji pred glagolom, kakor pri zloženih nikalnicah, še nikalnica "ne"), Levst. (Sl. Spr.); ne delam ni ne molim, Nov.- Mik.; rečeno je nam, da v gozdu ne bomo več sekali ni tudi ne apna kuhali, Levst. (M.); auch nicht, nicht einmal: drugi na tebe ni ne mislijo, Kast.; nẹ́ sicer ni eden ostal, Kast.; — ni — ni, weder — noch, Meg., Guts., V.-Cig., Jan., Schönl.- Met., Levst. (Sl. Spr.), nk.; ni sedla ni druge sprave nema, Trub.; ni včeraj ni danes, Dalm.; ni rosa ni dež ne pridi na vas, Dalm.; = ni — niti, niti — ni, Levst. (Sl. Spr.).
79. novína, f. 1) das Neue, neue Dinge; o praznikih nič ne bom imela novine (nove obleke), jvzhŠt.; na razvalinah n. oživi, Jan. (Slovn.); — die Neuerung, Cig. (T.); — neue Früchte, neue Fechsung (Obst, Wein, Feldfrüchte); že pred sv. Jakobom so iz novine kuhali ječmenov sok, LjZv.; n. sadja, Ravn., Preš.; — 2) der Neubruch, das Neuland, das Gereute, Cig., Jan., Cig. (T.), Bes.; nọ̑vina, Mur., Št.; — 3) die Neuigkeit, kajk.- Valj. (Rad); — pl. novine, die Zeitung (po hs.), nk.
80. obȃrnice, f. pl. kar iz razkuhanih (preveč obarjenih) klobas izteče, GBrda.
81. oblíca, f. 1) ein runder Körper: der Ball, die Kugel, Mur., Cig., Jan., C.; ustavljal je ognjene oblice in puščice, Cv.; — eine rundliche Knolle: krompir v oblicah, gekochte ganze Erdäpfel; — kuhana drobna repa, Goriška ok., Lašče in drugod- Erj. (Torb.), Jarn., Cig., C.; repa v oblicah, Z.; — der Rollstein (kamen, kateri se je v potočni strugi obrusil), Notr.- Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — eine runde Erhöhung, Cig.; — 2) die Oranienkirsche, Cig.; — 3) ǫ́blica, die Rundung, Svet. (Rok.).
82. oblǫ̑k, m. 1) der Bogen, Mur., Cig., Jan., nk.; ( math., arch.), Cig. (T.); trije obloki v ušesih, die drei Bogengänge im Ohr, Erj. (Som.); nebni o., der Gaumenbogen, Erj. (Som.); v oblok zidati, wölben, Cig., nk.; na oblok, gewölbt, Cig.; nebeški o., das Himmelsgewölbe, Cig., nk.; — na mleku, ki se kuha, dela se oblok, C.; — 2) jeder reifartige Bogen um einen runden Gegenstand, z. B. ein rundes Gesimse, Hal.- C.; — obloki, debele vitre pri košu, C.; — 3) óblok, oblǫ́ka, das Fenster, Valj. (Rad), ogr.- Mik.
83. ocvı̑rati, -am, vb. impf. ad ocvreti; im Fett backen; Dal bi vsega, kar se v loncu kuha, Kar se peče in ocvira, Levst. (Zb. sp.); — (den Speck) zerlassen, Mur., Danj.- Mik.
84. ǫ̑glje, n. coll. = ogelje, Kohlen; črn kakor oglje, kohlenschwarz, Cig.; živo oglje, glühende Kohlen, Cig.; o. žgati, Kohlen brennen, Cig.; = o. kuhati, Erj. (Izb. sp.); oblikasto o., die Zapfenkohle, V.-Cig.; kopano o., die mineralische Kohle, DZ.
85. ognjíšče, n. 1) der Feuerherd; na ognjišču kuhati; železno o., der Sparherd, LjZv.; — kovaško o., die Feueresse, Cig., Jan., C.; — eine Feuerstätte unter freiem Himmel, Celovška ok.; — 2) = dom, ZgD., Zora; svoje ognjišče imeti, eigene Haushaltung führen, Cig.; — 3) = gorišče, der Brennpunkt ( phys.), Cig. (T.); — 4) "prisojen in gnojen prostor, kamor na vzpomlad sejejo kapus za vso vas," Tolm.- Erj. (Torb.).
86. oklásti, -kládem, vb. pf. 1) belegen = obložiti, ogr.- M., C.; s povozinami o. kup silja, ogr.- Valj. (Rad); — 2) abfüttern, Cig.; mati so žival okladli in dokuhali, Ravn. (Abc.).
87. okŕkniti, -kȓknem, vb. pf. hart, steif, starr werden, Jan.; jajce okrkne, kadar se mej kuhanjem strdi, Lašče- Erj. (Torb.); — verstockt, starrsinnig werden, Z.
88. ǫ̑ł, ǫ̑la, olȗ, m. das Bier, Meg., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Trub., Kor.; ol kuhati, Bier brauen, Cig.; = ol toriti (tvoriti), Jarn.; presneti ol, überschlagenes Bier, Cig.; (= odmeknjeni ol, V.-Cig.); nižji ol, das Halbbier, Cig.; zadnji ol, das Afterbier (Nachbier), Cig.; Ne bom pila medu, Ne bom pila olu, Npes.- Valj. (Rad).
89. omȃjčevina, f. die Schale, die abgeschälte Haut: krompir v omajčevinah = krompir cel kuhan, Polj.
90. osípčən, -čna, adj. bröslich, leicht zerfallend, mulmig, mehlig, Jan.; o. kuhan krompir, Gor.- M.
91. ožgánki, m. pl. ona skorja, ki se prime kotla ali posode sploh, kadar se kuhajo žganci, Erj. (Torb.).
92. pelínovica, f. voda, v kateri se je pelin kuhal ali namakal, Gor.; das Wermutwasser, Jan. (H.).
93. pepę̑ł, -pę̑la, m. die Asche; p. kuhati, Pottasche bereiten, Nov.- C., Str.
94. pískər, -kra, m. 1) der Topf; svinjski p., (v katerem za svinje kuhajo), jvzhŠt.; — 2) der Kalkofen, C.
95. podkȗh, m. s čimer se sod podkuha, das Verkochwasser, = opara, C.
96. podmę̑ča, f. otrobi, s katerimi se svinjska kuha pomeša ("podmete"), BlKr.
97. 2. podmę́sti, -mę́tem, vb. pf. einrühren, Cig., Jan.; moko p. v juho, C., Gor.; kuharica podmete zelje z moko, BlKr.
98. podsę́či, podsę́žem, vb. pf. darunter greifen, V.-Cig.; kuharica podseže pod kurjo kožo, predno budla, Kr.; p. meso in z drugim mašenjem napolniti (= budlati), Vod. (Izb. sp.).
99. pogǫ̑dež, m. kar si kedo na skrivnem dobrega skuha, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
100. pokuhováti, -ȗjem, vb. impf. ad pokuhati.

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani