kub (34)

1. kūb, m. der Cubus ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
2. kubatūra, f. die Cubatur, die Cubierung ( math.), Cig. (T.).
3. kūbičən, -čna, adj. Cubik-, cubisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Geom.), nk.
4. kubováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) cubieren, Cig. (T.).
5. izskúbsti, -skúbem, vb. pf. ausrupfen: perje i., Cig.
6. naskúbsti, -skúbem, vb. pf. 1) anrupfen, Cig.; — 2) eine gewisse Menge ausrupfen; n. perja; — 3) n. se, sich satt rupfen.
7. odskúbsti, -skúbem, vb. pf. wegrupfen, abzupfen.
8. oskúbsti, -skúbem, vb. pf. abrupfen, entfiedern: o. gos, ptiča; — o. koga, jemandem den Beutel ausleeren, ihn ausmaußen.
9. poskúbsti, -skúbem, vb. pf. nacheinander ausraufen, abrupfen; perje p. gosem.
10. preskúbsti, -skúbem, vb. pf. hie und da ausrupfen: p. perje ptiču.
11. priskúbsti, -skúbem, vb. pf. ein wenig rupfen, Cig.
12. razskúbsti, -skúbem, vb. pf. zerrupfen.
13. skubáč, m. der Haarraufer, das Raufholz (bei den Weißgerbern), Cig.
14. skubáča, f. = rovnica, die Reute, Jan.
15. skubačíca, f. die Rupferin, vzhŠt.
16. skȗbəc, -bca, m. der Rupfer, Cig., Jan.
17. skubeníca, f. die Raufwolle, Cig.
18. skubenína, f. das Pflücksel, Cig.
19. skúbenje, n. das Rupfen; s. gosi, die Raufe der Gänse, Cig.
20. skubẹ́vati, -am, vb. impf. zu rupfen pflegen, Glas.- Cig.
21. skȗbež, m. 1) das Ausraufen (der Haare), Habd.- Mik.; — 2) = trebež, krčevina, das Gereut, Jan.
22. skubíca, f. die Rupferin, Cig.
23. skúbiti, -im, vb. impf., Z., vzhŠt., pogl. skubsti.
24. skúbsti, skúbem, vb. impf. rupfen: ptico, perje s.; s. si iz glave lase, Pjk. (Črt.); sukno s. (noppen), Cig.; — ( fig.) s. koga, jemanden rupfen (= nach und nach um das Seinige bringen), Cig.
25. uskúbsti se, -skúbem se, vb. pf. beim Rupfen verloren gehen, eingehen, Cig.
26. grǫ́la, f. 1) die Koralle, vzhŠt.; sploh kroglice, kakršne ženske nanizane nosijo okolo vratu, Plužna- Erj. (Torb.); Kaj na šinjaku, kaj na šinjaku? Grole jej klepečejo, Npes.- Kres; — 2) das Rosenkranzkügelchen, vzhŠt.- C.; — 3) der Tropfen, die Thräne, SlGor.- C.; — prim. nem. Koralle, kor.-nem. gralle, = Rosenkranzkügelchen, C.
27. kǫ̑mba, f. 1) kamba, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) die Kuppel, Navr. (Let.); — prim. hs. kuba, Kuppel.
28. korę̑n, * m. 1) die Wurzel; travo pomuliti do korena; — čarodelni k., die Zauberwurzel, Cig.; — do korena, gründlich: do korena pohujšati koga, svoje življenje preinačiti, LjZv.; jeziku seči do korena, eine Sprache gründlich erforschen, Levst. (Zb. sp.); — ein überaus starker Mensch, Cig.; Pekta pod senčno lipo ž njo, S korena Pegama glavo, Vod. (Pes.); — gorski k., der Gebirgsstock, Cig. (T.); — der Fuß des Berges, Jan.; — die Wurzel ( math.), Cig., Jan., Cig. (T.); kvadratni, kubični k., Cel. (Ar.); k. potezati, die Wurzel ausziehen, Cig. (T.); — die Wurzel eines Wortes ( gramm.), Jan., nk.; — 2) der unterste Balken eines gezimmerten Hauses, = podsek, C.; — 3) = oselnik, Npes.-Vraz; — 4) navadni k., die Möhre oder gelbe Rübe (daucus carota); poletni veliki k., große Sommerwurz (orobanche major), Tuš. (R.); — ciganski k., das Leimkraut (silene pumilio), Josch; — črni k., die Haferwurz (scorzonera), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); tudi: das Beinwell (symphytum officinale), Z., Josch; — rdeči k., die Lotwurz (onosma stellulatum), GBrda- Erj. (Torb.); — zlati k., die Gold- oder Asphodillwurz (asphodelus), Dict., Jan., C., Medv. (Rok.); — divji k., der Wasserschierling (cicuta), C.; = smrdljivi k., Cig., Strp.; — zviti k., der Weiderich (lythrum salicaria), Cig.; — volčji k., der Eisenhut (aconitum), Dict., Z.; tudi: der Seidelbast (daphne), M.; — grižni k., die Blutwurz (tormentilla), Strp.; — rožni k., die Rosenwurz (rhodiola rosea), Junska dol. (Kor.), Josch; — rženi k., die weiße Zaunrübe (bryonia alba), Josch; — gadji k., die Natterwurz (polygonum bistorta), Cig.; = kačji k., Medv. (Rok.); — kravji k., die Flockenblume (centaurea phrygia), Medv. (Rok.); — svinjski k., die Knoten- oder Feigwarzenwurz (scrophularia nodosa), Cig., C., Medv. (Rok.); — mastni k., der Sanikel (sanicula), C.; — sladki k., die Süßwurz (glycyrrhiza), Cig., Medv. (Rok.); divji sladki k., wildes Süßholz (astragalus glycyphyllos), Medv. (Rok.); — mrtvični k., der Baldrian (valeriana), C.; — veliki k., wahrer Alant (inula Helenium), M., Josch, Tuš. (B.), Medv. (Rok.); = tolsti k., Meg.; — blagostni k., das Benediktenkraut (geum urbanum), Medv. (Rok.); = žegnani k., Cig., Tuš. (B.); — jesenov k., der Diptam (dictamnus), Glas. ^*; — tudi: kǫ̑ren, Kr.- Valj. (Rad); (kǫ̑rən, -rna, ogr.- C.).
29. nẹ̑ki, adv. 1) = nekje, irgendwo, Meg.; tam neki na Hrvatskem, jvzhŠt.; — 2) v vprašanjih: denn, wohl; kaj neki hoče? kdo te bo neki poslušal? kdo je neki bil? wer mag es wohl gewesen sein? kaj neki dela? was mag er wohl thun? kako je neki bolniku? wie mag es wohl dem Kranken gehen? — 3) wie es heißt; brat je neki uže odšel, der Bruder soll schon fortgegangen sein, der Bruder ist, wie es heißt, schon fortgegangen.
30. omȃvsati, -am, vb. pf. = oskubsti: abstreifen ( z. B. Blätter), M.; — o. se, abfedern (sich "maußen o. maußern"), Cig.; — po nem.; prim. opužiti.
31. omȃvžati, -am, vb. pf. = oskubsti, Vod. (Izb. sp.); — prim. omavsati.
32. skọ̑bljanəc, -nca, m. nav. pl. skobljanci, Hobelspäne, (skub-) Z.
33. skọ̑bljati, -am, vb. impf. schaben, Cig.; — hobeln, Cig., Jan., C.; škrinjar skoblja ("skubla") deske, Ravn. (Abc.).
34. šènt, šę́nta, m. 1) š. je hud duh, najbolj škoduje na sveti večer, Trst. ( Glas.); babji š., izpaka, ki na drevju stoka in vsacega, katerega v roke dobi, oskube ali pa se mu v lase zafrkoči, Nov.; — 2) kletvica: da te šenta! Valj. (Rad); ti šent ti! da te šent opali! kje si tega šenta dobil? Levst. (Rok.); — prim. šent ( adj.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani