krsta (6)

1. kŕsta, f. die Todtentruhe, der Sarg, nk.; — die Truhe: krsta peska, Levst. (Cest.); — stsl.
2. krstan, m. = kristan, das Pfluggestell, Jan.
3. kr̀st, kŕsta ( kȓst, Dol.), m. 1) die Taufe; h krstu nesti otroka; — = sprejem v fantovstvo: vina za krst plačati, Zora; — 2) der Christ, Jan.; tega živ krst ne ve, das weiß keine lebende Christenseele; storil bom, če je le živemu krstu mogoče, Zora; tega ne more živ krst povedati, Jurč.; ni božjega krsta, es ist keine Seele da, C.
4. 1. mòt, -ı̑, f. eine dicke Holzstange, Kras- Štrek. (Let.); drog, na katerem nosijo po hribih krste, ker vsled ozkih steza ne morejo rabiti nosil (par): na mot obesi se krsta ( prim. hs. motka, Stange), Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. met, f.
5. pótlẹ, I. adv. hernach, dann, Meg., Cig., Jan., Mik., C., Trub.; ("pokle"), jvzhŠt.; — II. praep. c. gen. nach: p. krsta, ogr.- C.
6. potrẹbováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nöthig haben, bedürfen, brauchen; pomoči p.; potrebujem tvojega krsta, Ravn.- Mik.; kaj (česa) potrebuješ? koliko potrebuješ? vse, kar (česar) potrebujem; — 2) verlangen, fordern: p. od koga s kapitalom tudi obresti, Brdo ( Gor.)- Svet. (Rok.); dolžnost od nas potrebuje, C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani