krov (82)

1. kròv, króva, m. 1) das Dach, das Dachwerk, die Dachung, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) der Deckel (an Kisten, Särgen u. dgl.), Mur., Cig.; — 3) das Verdeck (des Schiffes), nk.
2. krovȃjəc, -jca, m., Cig., Jan., C., pogl. kravajec.
3. króvəc, -vca, m. der Dachdecker; krovca imamo.
4. króvən, -vna, adj. Deck-, C.; krovni list, Deckblätter, krovne luske, Deckschuppen, Cig. (T.).
5. krovína, f. das Riedgras (carex sp.), Cirkniško jezero- Erj. (Torb.); — prim. hs. krovina = le za pokrivanje streh porabno seno.
6. krovíšče, n. der Dachstuhl, M.
7. krovjè, n. das Obdach, Cig.
8. krovníca, f. 1) die Bindruthe im Strohdache, Z., Polj.; — 2) die Schindel, Cig., Jan., DZ., C.; ( hs.).
9. bákrov, adj. Kupfer-: bakrova zeleníca, das Berggrün, Cig., Jan.
10. bakrovína, f. die Kupferwaare, Jan.
11. bakrovı̑t, adj. kupferhältig, Z.
12. cúkrov, adj. Zucker-: cukrova kislina, die Zuckersäure, Cig. (T.).
13. cukrovàr, -vára, m. der Zuckersieder, Jan.
14. cukrovȃrnica, f. die Zuckersiederei, die Zuckerraffinerie, Jan.
15. cukrovína, ** f. der Zuckerstoff, Cig., Jan.
16. iskrovȃbəc, -bca, m. der Funkenzieher, Sen. (Fiz.).
17. mokrovína, f. = mokrina, Cig., Jan.
18. mokrovı̑t, adj. feucht, C.
19. obakrováti, -újem, vb. impf. ad obakriti, Z.
20. okròv, -króva, m. das Gehäuse ( z. B. einer Uhr), V.-Cig., Jan., Cig. (T.); okrovi zaklopnicam, die Ventilgehäuse, DZ.; — die Kopfhülle ( bot.), Cig.; — die Schussbühne ( mont.), Cig.
21. okrȏvəc, * -vca, m. das Kothblech am Wagenrade, Cig.
22. piskrovèz, -vę́za, m. der Hafenbinder, Cig., Jan.
23. piskrovę̑zəc, ** -zca, m. = piskrovez, Jan., jvzhŠt.
24. podkrǫ̑vnica, f. die Dachstube, Bes.
25. pokròv, * -krǫ́va, m. die Bedeckung, der Deckel; das Schubblech vor dem Ofenloch, Cig.; — der Blindboden in dem Maischbottiche der Bierbrauer, V.-Cig.; — der Deckmantel: p. krivice, C.; — tudi pókrov, -krǫ́va, Valj. (Rad), Gor.
26. pokrováča, f. 1) die Jakobspilgermuschel (pecten jacobaeus), Erj. (Ž.); — 2) die Schildkröte, Krelj; — 3) die Frucht vom Stechdorn (paliurus aculeatus), (služi otrokom v igračo), Dobrodob (Kras)- Erj. (Torb.).
27. pokrǫ́vast, adj. deckelförmig, Zora.
28. pokrǫ̑včar, -rja, m. der Deckelmacher, Cig.
29. pokrǫ̑včək, -čka, m. dem. pokrovec; das Deckelchen.
30. pokrǫ̑včič, m. = pokrovček, M.
31. pokrǫ̑vəc, -vca, m. dem. pokrov; das Deckelchen; der Hafendeckel; — konjski p., die Schabracke, C.
32. pokrǫ́vən, * -vna, adj. Deck-, Mur.; pokrǫ̑vna slama, das Deckstroh, Mur.; pokrovni kamen, der Dachstein, C.
33. pokrovı̑telj, m. der Protector, der Schirmer, der Schirmherr, Jan., Nov., nk.; — rus.
34. pokrovı̑teljica, f. die Protectorin, nk.; — prim. pokrovitelj.
35. pokrovı̑teljski, adj. Protectors-, nk.; Schutz-: pokroviteljska vlada, die Schutzherrschaft, C.; — prim. pokrovitelj.
36. pokrovı̑teljstvọ, n. das Protectorat, die Protectorswürde, nk.; — rus.
37. pokrǫ̑vka, f. der Deckel eines Gefäßes, Cig., Jan., M., C., Dol., Gor.; — der Deckenflügel eines Insectes, Cig.
38. pokrǫ̑vkar, -rja, m. der Deckelmacher, Cig.
39. pokrǫ̑vnat, adj. mit einem Deckel versehen ( z. B. von einer Kanne), Cig.
40. pokrǫ̑vnica, f. die Deckplatte, DZ.
41. pokrǫ̑vnik, m. 1) der Deckel, Mur.; — 2) = strešnik, der Dachziegel, C.; — 3) die Assel, = stonoga, C.
42. pokrǫ̑vnjak, m. der Ofenlochdeckel, Valj. (Rad).
43. poskrǫ̑vič, adv. heimlich: p. kaj delati, jvzhŠt.
44. prekròv, -króva, m. die Überdecke, Cig.; — das Leichentuch, C.
45. prikròv, -króva, m. der Schirm: die Augenblende der Pferde, Cig.; pečni p., der Ofenschirm, Cig.
46. prikrǫ̑vəc, -vca, m. die Klappe, Jan.
47. prikrǫ̑vnica, f. eine Schale mit Deckel und Handhaben, C.
48. skróvčič, m. ein uneheliches Kind, C.
49. skróvən, -vna, adj. = skriven, C., ogr.- M., Trub., Krelj, Dalm., Vrt.
50. skrovíšče, n. ein geheimer Ort, das Versteck, Habd., Mik., ogr.- Valj. (Rad).
51. skróvnost, f. = skrivnost, Krelj, ogr.- Raič ( Nkol.), Valj. (Rad).
52. skrovši, adv., Bolc- Erj. (Torb.), pogl. skrivši.
53. sokròv, -króva, m. das Paralleldach, h. t.- Cig. (T.).
54. sǫ́krovica, f., Mur., Cig., Jan., Nov. i. dr., pogl. sokrvica.
55. škrovȃda, f. der Hornklee (lotus corniculatus), Cig., Jan., Medv. (Rok.).
56. zakròv, -króva, m. die Hülle, die Decke, Habd.- Mik., C.; z. za oči, die Augenblende, Cig.; — die Blende im Festungsbau, Cig.; — zákrov, Valj. (Rad).
57. zakrǫ̑vəc, -vca, m. die Klappe an einer Kanne, Cig.
58. zapokrǫ́včiti, -ǫ̑včim, vb. pf. mit Deckeln versehen ( z. B. die Bienenzellen), C.
59. 2. búrica, der Schmalzkübel, Ravn.- Cig.; majhna kablica s kratkima uhoma in pokrovcem, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.); — lesena posoda, v katerej se hrani maslo, Žabče (v Istri)- Erj. (Torb.); — prim. hs. bure, das Fass.
60. 1. čǫ́hati, -am, vb. impf. 1) kratzen; Kmet klobuk drži, Glavo čoha si, Danj. (Posv. p.); č. se, sich kratzen, sich scheuern: krava se ob deblu čoha, C.; kaj bi se čohal, kjer me ne srbi? C.; — 2) striegeln: konja č., Vod. (Izb. sp.); krovci streho čohajo, die Strohdecker kämmen das (fertige) Dach aus, Cig.; — prim. 1. čehati.
61. dı̑mnica, f. 1) ein rauchiges Wohnzimmer: na Pohorju imajo po nekod še sedaj dimnice: v veliki skupni sobi je kamen ali ognjišče, nad kojim se razprostira pokrov iz opeke, ki dim zajemlje in iz sobe odvaja, Pjk. (Črt. 222.); vsak za-se si postavljajo vrle hiše, kakor gradiče, za celo župnijo mora pa dimnica dobra biti, Slom.; — 2) die Räucherkammer, die Selchkammer, Z., Nov., jvzhŠt.; — 3) das Rauchloch, V.-Cig.; — 4) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
62. klépniti, klę̑pnem, vb. pf. einen Klapplaut bewirken: einen Klapp versetzen, Cig.; — zufallen: pokrov klepne, der Deckel fällt zu, C.; — erklirren, M.
63. krivȃvka, f. = pokrov, der Hefendeckel, ogr.- C.
64. 2. krívəc, -vca, m. = krovec, der Dachdecker, Celjska ok.
65. 2. lȃtva, f. die Latte, Cig., Jan., C.; — die Leiste, Jan., C.; latve rabijo krovci, BlKr.
66. mahovína, f. das Moos; krovna m., das Dachmoos, Cig.
67. mozána, f. lončen vrč s pokrovom in dulcem, Št.- C.; — prim. mezana.
68. odbíti, -bı̑jem, vb. pf. 1) durch einen Schlag trennen, wegschlagen, abstoßen; kipu roko o.; o. si roge; — ab-, wegstoßen, Cig.; o. koga, jemanden loswerden, C.; — verhindern: kaj te je od tega dela odbilo? BlKr.- M.; — in Abzug oder Abschlag bringen, Cig., Jan.; odbivši dva odstotka, nach Abschlag von 2%, Cig.; od kupa o., vom Preise abhandeln, Str.; — 2) aufhören zu schlagen: ura je dvanajst odbila; odbije tudi njegova ura, auch seine Stunde wird schlagen, Cig.; — 3) abprellen, reflectieren, Cig., Jan., Cig. (T.); odbita svetloba, Reflexionslicht, Cig. (T.); o. se, abprallen, Cig.; reflectiert werden, Jan. (H.); — den Schlag erwidern, zurückschlagen, sovražnika, silo s silo o., Cig.; o. naskok, den Angriff abwehren, Šol.; udarec o., parieren, Cig., Jan.; o. sum od sebe, den Verdacht von sich ablenken, Cig.; — abschlagen: o. prošnjo, Cig., Jan.; ausschlagen, o. ponudbo, Cig., Jan.; o. komu kaj, jemanden zurückweisen, Cig.; — 4) o. kar je zabito: durch Schlagen öffnen: o. pokrov zaboju, eine Kiste entnageln, Cig.; o. veho sodu, ein Fass aufspunden, Cig.
69. odslóniti, -slǫ́nim, vb. pf. weglehnen; o. desko od stene, Cig.; o. zapah ali pokrov, s katerim so mesteje zaslonjene, den Ofendeckel weglehnen, Dol.; vhodišče o. komu, Jurč.; duri se tiho in skrivaj majhno odslonijo, Jurč.
70. pokríti, -krı̑jem, vb. pf. bedecken; p. testo s prtičem, trto z zemljo; — p. se s plesnobo, s penami, sich mit Schimmel, mit Schaum bedecken; — streho p. s slamo, z opeko, s korci; — p. lonec s pokrovom, skledo s ploščo; — p. koga, jemandem die Kopfbedeckung aufsetzen; p. se, die Kopfbedeckung sich aufsetzen; pokrit, bedeckten Hauptes; p. biti v sobi; — pokrit človek, ein unaufrichtiger, heuchlerischer Mensch, C., Z.
71. povẹ́zniti, -nem, vb. pf. 1) mit der offenen Seite nach unten aufstellen, stürzen; lonec, skledo p.; žlico po mizi p., Jurč.; pokrov p. na lonec, den Deckel über den Topf stülpen, Cig., Jan.; p. klobuk na glavo, den Hut aufsetzen, LjZv.; — p. se, sich senken, einsinken, M.; oder se je poveznil, jvzhŠt.; — poveznjena trta = pogrobana trta, Pohl. (Km.); — 2) mit einem umgestürzten, umgestülpten Gegenstande zudecken, Cig.; — hribi, poveznite nas! C.
72. prósiti, prǫ́sim, vb. impf. 1) bitten; milo p., flehentlich bitten; ponižno p., demüthig bitten; p. koga kake reči; tega prosim od vas, Npr.- Erj. (Torb.); p. daru božjega, Npes.- Mik.; odpusta p., um Urlaub bitten, Levst. ( LjZv.); kake službe p., Cig.; po svetu kruha p., betteln; tudi: p. za kaj, "um" etwas bitten (po nem.); odpuščenja, za odpuščenje (odpuščanje, Cig.) p., um Verzeihung bitten; = za zamero p. (to je: p., da bi ne zameril, Cig.); p., da bi kdo kaj storil; p. za koga, für jemanden eine Fürbitte einlegen; bodi prošen! sei gebeten! C.; kdor kak zadržek ve, nam ga je prošen razodeti (wird gebeten), Met.; — zur Arbeit bitten: pojdi delavcev, težakov prosit! — werben: Dajte, dajte, mati, hčerko, Ker možje jo prosijo, Npes.-K.; — Bitten, Wünsche für jemanden aussprechen: p. komu česa (kaj): smrti si p., BlKr.; Boste sreče nam prosili, Npes.-K.; nam vso dobroto prose in žele, Krelj; Lysias prosi Judom srečo, (entbietet den Juden seinen Gruß), Dalm.; začno mu prositi zdravje: bodi zdrav, ti judovski kralj! Trub.; dobro komu p. od Boga, C.; — 2) p. se, mittelst eines Gesuches bitten: p. se kam, proč, C.; p. se od vojaščine, um Befreiung vom Militärdienst bitten, Levst. (Nauk); tudi: p. si česa, Levst. (Podk.); — 3) verlangen: Bog bode račun prosil, C.; luknja (v strehi) krovca prosi, Jurč.
73. protēktor, -rja, m. zaščitnik, pokrovitelj, der Protector.
74. protektorāt, m. pokroviteljstvo, das Protectorat.
75. sladkǫ́rjev, adj. = cukrov, Jan.
76. sǫ́krvəc, -vca, m. = sokrvica, SlGradec- C.; (sǫ́krovəc, Savinska dol.).
77. strẹ́či, strẹ́žem, vb. impf. 1) aufpassen, lauern; uro na uro naj bi stregla, kdaj boste prišli, Jurč.; s. koga, Cig.; smrt me streže z lokom, Kast. (Rož.); tolovaji popotne ljudi strežejo, Levst. (Zb. sp.); stregli so ga, man hat nach ihm gefahndet, Z.; s. zajca, jelena, Cig.; lovec medveda streže, Ravn.- M.; ljudi streže, da za vino dajo, Dol.; s. na koga, Dict., Cig., C., Trub., Dalm.; na škrjance streč iti, auf den Lerchenstrich ausgehen, Cig.; mačka na miš streže, Polj.; pod mizo na drobtinice s., Krelj; s. na priložnost, Cig.; s. na izkušnjave, Krelj; — 2) aufzufangen suchen, auffangen: žogo s., Cig.; spuščajo po vodi vence, ki jih strežejo mladeniči, Navr. (Let.); vodo s., Wasser auffangen, Cig.; — 3) erwarten: gremo očeta streč, Mik.; s. česa, C.; stregel je kraljestva božjega, Krelj; — 4) achthaben, beobachten, bewachen, Jan.; s. koga, C.; s. na koga: z očmi je stregel nanj, Lašče- Levst. (M.); tolpa otročajev je z lačnimi pogledi stregla po mesu, LjZv.; s. na kaj, auf etwas achtgeben, Cig., Jan.; lauschen: s. na besede, C., M.; — 5) trachten: s. komu na život, jemandem nach dem Leben trachten, Dalm.; s. po življenju, Cig., Jan., Ravn.- Mik.; s. po čem, nach etwas trachten, Cig.; — 6) bedienen: pri mizi s.; pri maši s., ministrieren; = k maši s., C., Jsvkr., LjZv.; — Handlangerdienste leisten, Cig.; s. koga: krovca s., M.; zidarja s., C.; s. komu: zidarjem s., Cig.; v roke komu s., jemandem hilfreiche Hand leisten, Cig.; — aufwarten, bedienen: s. komu, Mur., Cig., Jan.; bolniku s., den Kranken pflegen; kakor se mi streže, tako mi kosa reže, Npreg.- Jan. (Slovn.); s. si s kako rečjo, sich einer Sache bedienen, Cig.; s. si, sich gütlich thun, Jan.; dobro si s., Meg.; — nachgehen, fröhnen: s. mesu, poželenju, veselju; svoji volji s., dem Hange nachgehen, Jan.; trebuhu s., Rog.- Valj. (Rad); — s. čemu, einer Sache obliegen, Guts., Jan.; službi s., den Dienst verrichten, Kast. (N. c.); na Francoskem strežejo vinogradom (wird viel auf Wein gebaut), Cig.; richtig behandeln: anti veš, kako se taki reči streže, Levst. (Zb. sp.); — 7) frommen, wohlbekommen, Jan.; to mu dobro streže, Mur., Cig.; — günstig sein: sreča mi streže, Danj. (Posv. p.); — tebi dobro streže, du bist gut daran, Cig.; vinogradom letos streže, die Verhältnisse sind heuer für die Weingärten günstig, C.; — 8) s. se, zusammenpassen, Cig.; zusammenstimmen (von Musikinstrumenten), Cig.; njih želje se strežejo, sie begegnen sich in ihren Wünschen, Cig.
78. vẹ́šalọ, n. 1) tako se imenuje vse kuhinjsko orodje, kar se ga da na steno obesiti, n. pr. razne pokrovače, kuhalnice, penenice itd.: "gospodinja se lahko ponaša s svojim vešalom", Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) pl. vẹšála, der Galgen, Cig., Jan., C., nk.; ( hs.).
79. zahlópniti, -hlǫ̑pnem, vb. pf. 1) zuklappen, Mur., Cig.; pokrov je zahlopnil, Cig.; — z. se, sich verschnappen, Mur.; — 2) ( trans.) abschnappen, Mur., Cig.
80. zapádati, -pȃdam, vb. impf. ad zapasti; 1) zufallen: pokrov, kljuka zapada, Cig.; — 2) verfallen, M.
81. zapásti, -pádem, vb. pf. 1) hinter etwas fallen: z. za zid, Cig.; = zaiti, untergehen, Z.; — einfallen, einschnappen, einspringen, V.-Cig.; kljuka je zapadla, Cig.; pokrov je zapadel, der Deckel ist zugefallen, Cig.; — 2) fallen (vom Schnee); sneg je zapadel štiri črevlje na debelo, es ist ein 4 F. tiefer Schnee gefallen, Levst. (Zb. sp.); — z. kaj, koga, verschneien, zuschneien; sneg je vse zapadel; V cvetju jo (rožo) zapadejo snegovi, Preš.; — 3) verfallen, Cig., Jan.; moja zastava je zapadla, moje blago je zapadlo, Cig.; državni denarnici z., dem Fiscus verfallen, Cig.; zapadel, verfallen: zapadla varščina, zapadlo blago, Cig.; — z. kazni, in Strafe verfallen, Cig.; — 4) straffällig werden, Svet. (Rok.); — verwirken; z. glavo, Dict., Cig.; život z., Krelj; svojo dušo s smrtnim grehom z., C.; z. pravdo, Trub.; vse svoje bodo zapadli, Vod. (Nov.); gorskemu gospodu tri marke z., Rec.; srebrnike pri stavi z., Zora; — ein Übel als eine Strafe auf sich laden, verschulden, verdienen; z. peklenski ogenj, sodbo, Krelj; nesem zapadel ništer (nič), Krelj.
82. zastȃva, f. 1) die Fahne, die Flagge, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Nebelkappe einer Bergspitze, C., Notr.- Levst. (M.), jvzhŠt.; — solnce gre v zastavo, die Sonne verbirgt sich hinter den Wolken, Jan.; — 2) der Ansatz, die Anlage: der Kernansatz, Jan.; der Zellenansatz im Bienenstock: čebele trdijo na pokrov ula zastavo iz voska ter jo vedno bolj daljšajo proti podnici, Levst. (Beč.); — 3) die Constitution, die Anlage, die Beschaffenheit, C.; z. života, C.; tele je lepe zastave, žito ima lepo zastavo (= obeta, da bode dobro obrodilo), Poh.; — 4) das Absperren des Mahlwassers: po zastavah mleti = v presledkih, kadar vode dosti nateče, mleti, SlGor.- C.; — das Stauwerk, Jan. (H.); — 5) der Hinterhalt, die Nachstellung: huda zastava, sovražne zastave, Trub.; — 6) die Verpfändung, der Versatz; v zastavo dati, verpfänden, Cig., Jan.; — das Pfand; zastavo dati, rešiti, Meg.; on zapusti svojim sovražnikom pravo zastavo svoje ljubezni in sprave, Jap. (Prid.); skupna z., die Simultanhypothek, DZ.; živa z., fressendes Pfand, Cig.; — 7) die Aufgabe (einer Frage, eines Räthsels), Cig.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani