krop (125)

1. 1. kròp, krǫ́pa, m. siedend heißes Wasser; s kropom politi kaj; tak je bil, kakor bi ga bil s kropom poparil, = betroffen, bestürzt; ni ne krop ne voda, er (es) hat keinen ausgeprägten, entschiedenen Charakter; še neslanega kropa nisi zaslužil, Str.
2. 2. kròp, krǫ́pa, m. = kap, die Dachtraufe, C.
3. krǫ́pati, -pam, -pljem, vb. impf. glucken; kokla kroplje, Cig., jvzhŠt.
4. krǫ̑pčək, -čka, m. dem. 1. krǫ̑pəc, Dol.
5. 1. krǫ̑pəc, -pca, m. dem. krop, Dol.
6. 2. krǫ́pəc, -pca, m. debela, na koncu čvršasta palica, Sv. Peter (Goriš.)- Erj. (Torb.).
7. kropẹ̑łka, f. = krepel, Rib.- Mik.
8. kropica, f. = sodra, babje pšeno, Jan.; — prim. hs. krupa, nem. Graupen.
9. kropíłce, n. der Sprengwedel, M.
10. kropíłən, -łna, adj. zum Besprengen gehörig, Spreng-, Jan.; kropı̑łna voda, das (zum Besprengen bestimmte) Weihwasser, Z., Dalm.; kropilni kamen, der Weihbrunnstein, Jarn.
11. kropı̑łnica, f. das Geschirr mit dem zum Besprengen dienenden Weihwasser, der Weihwasserkessel, Cig., Jan., Gor.
12. kropı̑łnik, m. das Weihwasserbecken, Štrek., Gor., Kras.
13. kropílọ, n. 1) der Sprengwedel, Alas., Mur., Cig., Jan., C., Valj. (Rad); — 2) die Brause an der Gießkanne, Cig.; — 3) das Besprengen, Krelj; ne pomaga ne kropilo ne kadilo = es ist Tauf und Chrisam verloren, M., Z.
14. kropíti, -ím, vb. impf. besprengen; mrliča kropit iti.
15. kropiva, f. = kopriva, Mur., Cig., Jan., C.
16. kropljénje, n. das Besprengen.
17. krǫ̑pnica, f. = kropnik, Danj. (Posv. p.).
18. 1. krǫ̑pnik, m. pisker za krop, großer Kochtopf, C.
19. 2. krǫ̑pnik, m. = kapnik, der Tropfstein, Bes.
20. kropnjáča, f. großer Kochtopf, Mur., Mik., vzhŠt.; narede si iz kropnjače boben, Pjk. (Črt.).
21. izkropíti, -ím, vb. pf. beim Besprengen verbrauchen, aussprengen: vodo i., Cig.
22. naškropíti, -ím, vb. pf. 1) genug bespritzen; — 2) n. se, sich satt spritzen.
23. okropíti, -ím, vb. pf. besprengen, Mur.
24. oškropíti, -ím, vb. pf. bespritzen.
25. oškropotáti, -ȃm, vb. pf. bespritzen, besudeln, Cig.
26. oškroptáti, -ȃm, vb. pf. = oškropotati, Mur.; s krvjo kaj o., Burg.
27. pokròp, -krǫ́pa, m. die Besprengung, Cig., C.
28. pokropílọ, n. die Besprengung, C.
29. pokropíti, -ím, vb. pf. besprengen; p. koga, se z blagoslovljeno vodo; p. kaj s kisom, etwas mit Essig abschrecken, Cig.
30. poškropíti, -ím, vb. pf. bespritzen; p. grede na vrtu; p. koga z blatom.
31. preškropíti, -ím, vb. pf. durchspritzen, Jan.; überspritzen, Cig.
32. prikropíti, -ím, vb. pf. 1) noch dazu besprengen, Z.; — 2) besprengend kommen, Z.
33. priškropíti, -ím, vb. pf. 1) hinzuspritzen; — 2) spritzend kommen.
34. razkropíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderspritzen, zerspritzen; blagoslovljeno vodo r.; hudobnega upanje je kakor tanka pena, katero vihar razkropi, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) auseinandersprengen, zerstreuen, auseinanderjagen; r. sovražnike; — r. se, sich zerstreuen, sich verlaufen; naj se ajdje razkrope! Dalm.; ljudstvo se razkropi, Jurč.
35. razškropíti, -ím, vb. pf. zerspritzen; — zerstreuen.
36. skropẹlẹ́ti, -ím, vb. impf. = skropeti, Dol.
37. skropẹ́ti, -ím, vb. impf. brennend jucken, Z., UčT., Ig (Dol.); roka me skropi, po vsej koži me je skropelo, Lašče- Levst. ( LjZv.).
38. skrǫ̑pnica, f. die Kriebelmücke, Erj. (Z.).
39. škròp, škrǫ́pa, m. das Spritzen: kopel na škrop, das Douchebad, jvzhŠt.
40. škrǫ̑pəc, -pca, m. 1) der Tropfen, C.; — 2) der Spritz-, Strich-, Windregen, Ist.- Cig., M., C., ZgD.; — einzelne Regentropfen, Cig.; — der Sturmregen, Štrek.
41. škropíłən, -łna, adj. Spritz-: škropı̑łna kopel, das Douchebad, Jan.
42. škropı̑łnica, f. 1) die Spritzkanne; — der Sprengwedel, Št., Notr.; — 3) = kropilnica, der Weihwasserkessel, C.
43. škropı̑łnik, m. 1) der Sprengwedel, Cig., Jan., C.; — 2) = kropilnica, der Weihwasserkessel, Mur.
44. škropı̑łnjak, m. der Weihwasserkessel, Mur.
45. škropílọ, n. 1) = kropilo, der Sprengwedel, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Sprengkanne, Cig., Jan.; — 3) die Douche, Cig.
46. škropíti, -ím, vb. impf. spritzen, bespritzen, besprengen: po vrtu rože š.; — pero škropi, die Feder spritzt; — (dež) škropi, es tröpfelt.
47. škropı̑vəc, -vca, m. der Spritzer, der Bespritzer.
48. škropljénje, n. das Spritzen, das Besprengen.
49. škrópniti, škrǫ̑pnem, vb. pf. spritzen, C.
50. škroptáti, -ȃm, vb. impf. spritzen, C.
51. zaškropíti, -ím, vb. pf. 1) = škropeč porabiti, verspritzen, verträufeln, Cig.; — 2) zu spritzen anfangen, Jan. (H.).
52. bòb, bóba, m. tudi coll. 1) die Saubohne (vicia faba); b. iz kropa pobirati = die Kastanien aus dem Feuer holen, LjZv.; bob ob (v) steno metati, sich vergeblich bemühen jemanden zu überreden, zu überzeugen; vse besede so bob v steno pri njem, alles Reden ist bei ihm vergeblich; da te mili bob! potz tausend! C.; zdaj sem se iz boba izdrl, jetzt kenne ich mich erst aus, Erj. (Izb. sp.); — volčji b., die Lupine (lupinus), Tuš. (B.), Nov.; — divji b., gemeine Fetthenne (sedum maximum), Velikovec- Josch; — 2) = fižol, die Fisole (phaseolus vulg.), Soča, Trenta- Erj. (Torb.); — 3) kleine, krapfenähnliche Schmalzkuchen, Gor.; — 4) = krompir, C.; — 5) kozji, ovčji b., die Geiß-, Schafexcremente, Z.
53. bráhor, -orja, m. der Kropf, Pohl., Mur., V.-Cig., Jan.; — nam. brehor, prim. brehati, C. (?)
54. bráhorav, adj. kropfig, Jan.
55. bráhornat, adj. kropfig, Mur.
56. 1. búla, f. die sich von innen mit wässerichter Materie füllende Beule; vodenična b., der Wasserkropf (živinska bolezen), Cig.; snetjava b., die Brandbeule, Cig.; — iz nem.; prim. stvn. bulla, Blatter, Mik. (Et.).
57. čę̑st, f. = čast, vzhŠt., ogr.; le lepo po česti, nur schön artig, Kropa ( Gor.).
58. čę̑stən, -stna, adj. = časten, nk.; čestnega storiti, Trub.; — pomni čestna ženska, voll Ehrgefühl, Litija- Svet. (Rok.); — artig, Kropa ( Gor.).
59. 2. čəstı̑t, adj. = častit, Jan., nk.; čestita južina, gesegnete Mahlzeit! Kropa ( Gor.).
60. glíva, f. 1) der Pilz (fungus); — pos. mehka goba platničasta, rastoča posebno jeseni po starih bukovih še stoječih ali podrtih kladah; dobra jed, Lašče- Erj. (Torb.); der Stockschwamm (tuber cibarium), Poh.- C.; črstev ko gliva, ves živ ko gliva, Slom.; — 2) gliva na vratu, eine Halskrankheit, = kuščarji, C.; — tudi: weicher Halskropf, Cig., Hal.- C.
61. gółša, f. der Kropf, Erj. (Som.); — der Hühnerkropf, Erj. (Ž.); — prim. guša.
62. gółšast, adj. kropfig: g. glupec, Levst. ( LjZv.).
63. gółšən, -šna, adj. Kropf-: golšni žlezi, die zwei Kropfdrüsen, Erj. (Som.).
64. gołtáč, m. 1) kdor golta, Gor.; prim. goltati 3); — 2) der Schlund, Danj.- C.; — 3) der Kropf des Geflügels, Danj.- C., Rez.- C.
65. gołžȗn, m. 1) der Hühnerkropf, Cig., Jan., Glas., SlGosp.- C., M., Vrtov. (Km. k.), Tolm.; — 2) neka rastlina: der Taubenkropf (cucubalus), C.; — prim. it. gozzone, C. (?)
66. 2. gǫ́ža, f. der Kropf, Rez.- C., Goriš.- Erj. (Torb.); — der Hühnerkropf, Rez.- C.; — prim. it. gozzo, C., Štrek. (Arch.).
67. gǫ̑žar, -rja, m. der Kropfige, C.
68. grmȗšəljc, -šəljca, m. dem. grmušelj; Pa letas grmušeljc Ti dam iz kropiv, Npes.-Schein.
69. gržǫ̑n, m. 1) der Kropf der Vögel, Cig., C.; — 2) golobji g., der Taubenkropf (cucubalus Behen), C.
70. gúša, f. der Kropf, Notr. (V.)- Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. hs. guša.
71. gúšast, adj. kropfig, SlN.
72. gúšav, adj. kropfig, Cig., Jan.
73. gúšavəc, -vca, m. der Kropfige, Jan.
74. gúšavka, f. 1) die Kropfige, Jan.; — 2) bodoča g., der kropfige Stachelbauch oder Kugelfisch (tetraodon hispidus), Erj. (Z.).
75. kápica, f. dem. kapa; 1) das Käppchen, das Mützchen; — die Calotte, die Kugelmütze, C., Cig. (T.); — 2) die Haube des Rindsmagens, Cig., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 3) die Kapsel, das Zündhütchen, Cig., Jan.; kapica namestu kamna na puši, Vrtov. (Km. k.); užigalna k., DZ.; strelna k., Levst. (Nauk); pokalna k., die Knallkapsel, DZ.; — 4) der Achsenschuh, Cig.; — 5) = kačka, die Kappe, die Ficke vorne am Hufeisen, V.-Cig.; — 6) das Praeputium, V.-Cig.; — 7) der schwarze Keim an den Bohnen, der Bohnenschuss, Cig.; — 8) der Hühnersteiß, C.; — 9) škofova k., das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.); — farske kapice, europäischer Spindelbaum oder Pfaffenhütlein (evonymus europaeus), Josch, Tuš. (R.); — 10) krop kapice (Blasen) poganja, kadar zavreti hoče, Vod. (Izb. sp.).
76. 1. kę́həlj, -hlja, m. der Kropf bei Menschen und Thieren, Mur., V.-Cig.; — prim. kehlja.
77. kę̑hlja, f. der Kropf, Habd.- Mik., Guts., kajk.- Valj. (Rad).
78. kę́hljast, adj. kropfig, Guts.
79. kę́hljav, adj. kropfig, Guts., Mur.
80. kę́hljavəc, -vca, m. der Kropfige, Mur.
81. kę̑vh, m. der Kropf, Gor.
82. kópẹł, -pẹ̑li, f. das Bad; mrzla, gorka k.; suha k., das Dampfbad, Z., C.; = parna k., Cig., Jan., nk.; škropilna (krop-) k., das Douchebad, Cig., DZ., = k. pod curek, Levst. (Pril.), = k. na škrop, jvzhŠt.; grezna k., das Schlammbad, Cig. (T.); rudninska k., das Mineralbad, Cig.; — tudi: kópẹł, gen. kópẹli, Met.; kǫ́pẹł, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
83. krebúljica, f. der Kerbel (anthriscus), Mur., Jan.; repična k., gemeiner Kerbel (a. vulgaris), Medv. (Rok.); — repínčasta k., Z.; velika k., großer Kerbel (a. sylvestris), Medv. (Rok.); — omamna (pijana) k., der Kälberkropf (chaerophyllum), Z.
84. krefúljica, f. = krebulica, der Kälberkropf, Dict., jvzhŠt.
85. kròf, krófa, m. der Kropf; — iz nem.
86. króniti, krǫ̑nem, vb. pf. spritzen, eine geringe Menge gießen: kroni mi vode, C.; — nam. kropniti.
87. lı̑səc, -sca, m. 1) ein männliches Thier mit einer Blässe an der Stirne (Pferd, Ochs, Schwein u. dgl.); — der Distelfink, Jarn., Cig., Jan., Nov.- C.; — 2) = prismuknjen človek, Tolm.- Štrek. (Let.); — 3) der Kälberkropf (chaerophyllum), C., Medv. (Rok.); krvavi l., die europäische Erdscheibe oder das Schweinsbrot (cyclamen europaeum), Cig., Tuš. (R.).
88. mę́čati, -ím, vb. impf. weich werden, Kropa ( Gor.).
89. 2. mǫ́zəlj, -zlja, (-zəljna), m. der Eisenklotz, Jan.; nekoliko že stegnjeno železo za pod kladivo, Kropa, Železniki ( Gor.); — prim. nem. Musel = Klotz.
90. neslȃn, -slána, adj. 1) ungesalzen; neslana jed; še neslanega kropa nisi vreden; — 2) abgeschmackt, fade; neslane besede; neslano govoriti; neslan človek.
91. odlijáč, m. krop, ki se odlije od žgancev, predno se zmešajo, Gor.
92. ogárati, -am, vb. pf. 1) (Haare, Borsten) abschaben, Cig.; o. prašiča, Polj.; ausreiben: podi so ogarani, Vrtov. (Km. k.); — o. koga, einen ausgerben ( fig.), Cig.; — abbrühen (und dann enthaaren), Cig., Gor.; kar je kosmatega ino pernatega, se s kropom omavža, opuži ali ogara, Vod. (Izb. sp.); — 2) verbrühen, Cig., Gor.
93. opúžiti, -im, vb. pf. abschaben: kar je kosmatega ino pernatega, se s kropom omavža, opuži ali ogara, Vod. (Izb. sp.).
94. oškrofotáti, -ȃm, vb. pf. = oškropotati, Mur.
95. pelikān, m. der Pelikan, die Kropfgans (pelecanus onocrotalus), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
96. plášiti, plȃšim, vb. impf. schrecken; — scheuchen; p. koga v puščavo, jemanden in die Wüste jagen, Ravn.; — p. koga z vodo, = kropiti mu vodo v obraz, Podkrnci- Erj. (Torb.); — p. se, erschrecken, scheuen, scheu sein; konj se rad plaši, das Pferd scheut gerne.
97. podlı̑səc, -sca, m. = lisec, der Kälberkropf (chaerophyllum), Z.
98. pokróniti, -krǫ̑nem, vb. pf. = pokropiti, C.
99. políti, -líjem, vb. pf. begießen, übergießen; s kropom kaj, koga p.; solze so ga polile, Thränen liefen über seine Wangen.
100. popáriti, -pȃrim, vb. pf. 1) mit siedendem Wasser begießen, brühen; s kropom kaj p.; p. kruh, živinsko klajo; — 2) niedergeschlagen machen, entmuthigen; to ga je poparilo; ves poparjen je odšel.

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani