krepek (5)

1. krẹ́pək, -pka, adj. 1) starr, steif, hart, C.; k. kruh (kadar je suh), C.; krepko zapečen kruh, resch gebacken, V.-Cig.; od mraza krepka zemlja, C.; — = trd, karg, geizig, C.; — 2) kräftig, rüstig, fest; k. junak.; k. glas; krepke besede, nachdrückliche Worte; krepko govoriti; — pravilnejši naglas: krẹpèk, -pkà, Cv. X. 12.; (krépək, Št.).
2. dúhniti, dȗhnem, vb. pf. hauchen, wehen: krepek veter duhne, Levst. (Zb. sp.).
3. intensīvən, -vna, adj. jak, krepek, intensiv, Cig. (T.).
4. krẹpȃk, -pkà, adj. = krepek.
5. kŕpək, -pka, adj., nam. krepek; steif, jvzhŠt.; — stark, fest, Krelj- M., Notr.; krpko platno, starke Leinwand, Cig.; k. les, festes Holz, C.; vsako bolj krpko reč neka čudna moč skupaj drži, da ne razpade v svoje prvine, Vrtov. (Km. k.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani