kraljica (4)

1. kraljíca, f. 1) die Königin; — 2) = matica, die Bienenkönigin, Cig., Jan., Cig. (T.).
2. dihtìv, -íva, adj. begierig, Cig., Jan.; eifrig, C.; mladostna kraljica je dihtivo poslušala razgovor, Glas.
3. tábor, m. 1) das Lager, Habd.- Mik., Meg.; ein befestigtes Lager, ein befestigter Ort, Mur., Cig., Jan.; Zdaj bo vzela (kraljica) beneški tabor, Svetega Marka v'soki zvonik, Npes.-K.; tabor je obzidana in utrjena cerkev, prava narodna trdnjava zoper Turke, Zora; — 2) der Krieg, kajk.- Valj. (Rad), Prip.- Mik.; — v tabor dati, zum Militär geben, C.; — 3) eine Volksversammlung unter freiem Himmel zu politischen Zwecken, nk.; (tábor, -óra, Levst. [Nauk]); — 4) das Lager = die Partei: v našem, v nasprotnem taboru, nk.; prim. tur. tabor, Mik. (Et.).
4. uplẹníti, -ím, vb. pf. erbeuten, rauben, Cig., Jan., nk.; tudi: uplẹ́niti: Kraljica ti je vplenjena, Npes.-K.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani