krajina (11)

1. krajína, f. 1) der Tuchrand, C., Svet. (Rok.); — 2) das Grenzland, die Grenzmark, Habd.- Mik., Cig. (T.); — 3) die Gegend, Cig., Jan., M., ogr.- Valj. (Rad), nk.; die Landschaft, Jan., nk.; — tudi: krájina, Mur., Valj. (Rad).
2. obkrajína, f. kar je ob kraju: pocestne obkrajine, Bankete, Levst. (Cest.).
3. okrájina, f. 1) der Ackerrain, Svet. (Rok.); — 2) der Grenzbezirk, Jan.; die Mark, Nov.; — 3) der District, Mur., Cig.; — die Umgegend, Vod. (Izb. sp.); — tudi: okrajína.
4. pokrájina, f. 1) die Grenzscheide, Dict.; na pokrajini, an der Grenze, Dalm.; do potoka Javok, kateri je Ammonovih otrok pokrajina, Dalm.; črez ajdovske pokrajine pridigujoč, Krelj; Na kraj oblasti dunajske, Dol' na pokraj'ne ogrske, Npes.-K.; — das Grenzland, der Grenzbezirk, die Mark, Cig., Jan., Met.; — 2) der Landstrich, die Landschaft, Cig., Jan., nk.; in je nje pripeljal v svoje svete pokrajine, Dalm.; — die Provinz, das Nebenland, Cig., Jan., Cig. (T.); — tudi pokrajína, nk.
5. brdovı̑t, adj. hügelreich, bergig, Jan., Cig. (T.), C.; brdovita krajina, LjZv.
6. brẹ̑žən, -žna, adj. 1) Ufer-: brežna sapa, der Landwind, Cig.; — 2) bergig, Cig., M., C.; brežna tla, bergiges Terrain, Levst. (Cest.); brežna krajina, C.; abschüssig, Jarn., M., C.; njive so brežne, Gor.
7. dolẹ̑nji, adj. thalwärts, niederer gelegen, der untere, Unter-; dolenja krajina, Cig.; dolenji veter = dolenjec 2), Dict., Cig.; — tudi: dọ̑lẹnji ("dulajni" Dalm., "dulanji" Dict.).
8. okrajna, f., Cig., Jan., pogl. okrajina.
9. poséliti, -sę́lim, vb. pf. 1) nacheinander besiedeln: poseljena krajina, eine bewohnte Gegend, Vest.; — 2) p. se, nacheinander sich sesshaft machen: okolo mesta se p., Nov.
10. províncija, f. pokrajina kot del države, die Provinz.
11. sosẹ́dovati, -ujem, vb. impf. Nachbar sein, benachbart sein, Mur., Cig., Jan., Met., Mik.; s. s kom, Cig., C.; pokrajina je sosedovala s Tatari, Vrt.; dobro s., gute Nachbarschaft halten, Cig.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani