kragulj (21)

1. krágulj, -úlja, m. 1) der Habicht, der Hühnergeier (astur palumbarius), Erj. (Ž.); = kokošji k., Dol.; sova nikdar kragulja ne rodi, Dict.; — = skobec, der Sperber, Meg., Cig., Levst. (Nauk); — 2) die Schelle, V.-Cig., C.; — pl. kragulji, der Schellenkranz, C.; — tudi kragúlj.
2. kragúlja, f. = kragulec, Guts., Mur., Jan.
3. kragúljati, -am, vb. impf. schellen, M.
4. kragȗljčati, -am, vb. impf. schellen, Cig.
5. kragȗljčək, -čka, m. dem. kraguljec, die Schelle, Cig., Dol.- Nov.
6. kragȗljčkati, -am, vb. impf. schellen, C.
7. kragȗljəc, -ljca, m. die Schelle, Npes.- Cig., Lašče- Z., Levst. (Rok.).
8. kragúljenje, n. das Schellen, Mur., Cig.
9. kragúljevəc, -vca, m. = kraguljec, Levst. (Rok.).
10. kragúljica, f. dem. kragulja, = kraguljček, Z.
11. kragúljič, m. kleiner, junger Habicht, Z.
12. kragúljiti, -ȗljim, vb. impf. 1) schellen, Mur., Cig., Jan.; — 2) lärmend herumschwärmen, Štrek.
13. prikragúljiti, -ȗljim, vb. pf. schellend kommen, Jan. (H.).
14. cinkòt, -óta, m. das Geklingel: c. kraguljcev, Vrt.; das Geklirre, Zora.
15. hȃj, interj. 1) lass! haj ga (hajta, hajte!) lass(t) ihn! C.; — haj, haj! tako se kragulj odganja od kokoši, C.; — iz: nehaj, C.; — 2) haj tuja haj! (tako se poje o zibanju deteta).
16. kljuváti, kljúvam, kljújem, vb. impf. mit dem Schnabel hacken, picken; Kdo ve Kragulja odgnati, Ki kljuje srce? Preš.; v zobu me kljuje, ich empfinde einen pickenden Schmerz, C., Z.
17. kolobáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) kreisen: kragulj kolobari po zraku, BlKr.; — 2) bei der Getreidesaat die Felder wechseln, Cig., C.; ako kmet na svojih njivah pridelke menjuje, tako da n. pr. prvo leto seje pšenico, drugo ječmen, tretje deteljo, četrto korun in potem znovič od kraja pšenico, ječmen itd., imenuje se to: kolobariti, Vrtov. (Km. k.).
18. krégulj, -gúlja, m., Cig., Valj. (Rad), pogl. kragulj.
19. podrásti, -rástem, vb. pf. 1) unterhalb wachsen, unterwachsen, Cig.; — podraščen ( nam. podrastel, podrasel) jezik, eine unten angewachsene Zunge, Z.; nima podraščenega jezika = er spricht gut, C.; — 2) auswachsen: kragulj je bil uže podrastel, Dalm.; — 3) nachwachsen, Jan.; od vinogradine so ostale samo še podrasle breskve, Jurč.
20. spúščati, -am, vb. impf. ad spustiti; 1) hinablassen, les v jamo (rudnik) s., Cig.; mrliče v jamo s.; — fällen ( math.), Cig. (T.); — s. se, hinunterfahren, sinken; s. se v rudnik; noč se spušča na zemljo, Cig.; — senken: roki dvigati in s., Telov.; — 2) loslassen, freien Lauf lassen; kragulja za pticami s., Rog.- Valj. (Rad); žrebce s., beschälen, DZ., Levst. (Nauk); solnce žarke od sebe spušča, Rog.- Valj. (Rad); korenje s., wurzeln, Guts.; — s. se v kaj, sich in etwas einlassen; — prim. spustiti.
21. 1. tepljáti, -ȃm, vb. impf. sanft schlagen, tätscheln, C.; lovec miluje, gladi, teplja kragulja, Rog.- Valj. (Rad).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani