krščen (22)

1. krščę́nəc, -nca, m. der Täufling, Cig., Jan., C.
2. krščeníca, f. 1) die Christin, Mur., Jan., ogr.- C.; joh tebi, o krščenik, o krščenica, Guts. (Res.); tudi: kŕščenica, Valj. (Rad); — 2) die Dienstmagd, Mur., Cig., Jan., Mik., Ljub., Notr.; v tem pomenu kŕščenica ali krščę́n(i)ca; — das Mädchen, (kŕščenica) Notr., Dol.- Levst. (Rok.).
3. krščeník, m. der Getaufte, Mur.; pobožni krščeniki — neso radi govorili o poganskej gnusoti, Levst. ( LjZv.); — = kristjan, Guts., Mur., Jan., Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr., Bas., Guts. (Res.), ogr.- C., Notr.
4. kŕščenje, n. = krščevanje, Mik.
5. nekŕščen, adj. ungetauft.
6. nekŕščenəc, -nca, m. der Ungetaufte, Mur.
7. nekŕščenik, m. = nekrščenec, Mur.
8. novokŕščenəc, -nca, m. der Neugetaufte, Cig., Jan.; (po nem.).
9. novokŕščenka, f. die Neugetaufte, Cig., Jan.; (po nem.).
10. pokŕščenje, n. die Taufe, Cv.
11. prekŕščenəc, -nca, m. der Wiedergetaufte, der Wiedertäufer, der Anabaptist, Jan., Cig. (T.).
12. prekŕščenje, n. die Wiedertaufe, C.
13. dúša, * f. 1) die Seele; človek je iz duše in telesa; pri moji duši! bei meiner Seele! tudi: pri moji krščeni duši! Št.; na mojo dušo, LjZv.; v dušo ginjen, innig gerührt, Cig.; iz vse duše, aus dem Grunde des Herzens, Cig.; — duša moja! ljuba duša! mein Herzchen! mein Lieber, meine Liebe! živa d. ne ve, keine Seele weiß es; vsaka živa (ali: krščena) d., jedermann, Št.- C.; dobra d., eine gute Seele; poštena duša, eine ehrliche Haut; dober je, kakor duša, Notr.; duša je, er hat Gemüth, Cig. (T.); — mesto šteje 30.000 duš (= Einwohner); — 2) der Lampendocht; — 3) die eingenähte Knopfform, Cig., Tolm.- C., Dol.; — 4) die Nadel in dem Schützen der Weber und Tuchmacher, Cig., BlKr.- M.; — 5) der Dorn im Schlüsselloch, Cig.; — 6) die Federseele, h. t.- Cig. (T.); — 7) das Mark in den Früchten, Jan.; — 8) der Bügeleisenstahl, Štrek., Goriš.; — 9) krompir za saditev, kateremu so tiste dele obrezali, ki imajo klice, pokvarjen (zadušen), Dol.; — 10) babja duša = babja dušica, der Quendel, der Thymian (thymus serpyllum), Fr., vzhŠt.- C.
14. hudoȗrnik, m. 1) der Wildbach, der Gießbach; der Maibrunnen, die Hungerquelle, Jes.; — 2) der Segler, die Mauerschwalbe (cypselus apus), Erj. (Ž.); — planinski h., der Alpensegler (cypselus melba), Cig., Erj.- C., Frey. (F.); — 3) hudourniki so duše nekrščenih otrok, vzhŠt.- Pjk. (Črt. 56.).
15. kristjȃna, f. 1) die Christin; — 2) = krščenica, die Magd, Mur., Cig.
16. kŕstiti, kŕstim, vb. impf. et pf. ( Mik. (V. Gr. IV. 297., 771.) 1) taufen; otroka k., za krščeni svet! = um Gottes willen! Jurč.; — 2) einen Namen geben: nelepo k. koga, Jurč.; — 3) vino k., dem Wein (im Fass) Wasser beimengen; krščeno vino; — tudi krstíti, Št.
17. mȃvje, n. coll. bajeslovna bitja: duše nekrščenih otrok, Pjk. (Črt.).
18. movje, * n. coll. bajeslovna bitja, duše nekrščenih otrok, v podobi ptičev po noči letajoče, Pjk. (Črt. 107.); (movje, m. pl., C.); — prim. mavje, navje.
19. nȃvje, n. coll. v pravljicah: duše nekrščenih otrok, Pjk. (Črt. 108.); — prim. stsl. navь = mrtvec.
20. təmníca, f. 1) die Finsternis, die Dunkelheit, Jan., Valj. (Rad); ajdje leže v globokih temnicah, Trub.; Od oči so tudi meni se uzdignile temnice, Preš.; — 2) eine dunkle Zelle, Cig., DZ.; — die optische Dunkelkammer (camera obscura), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — ein dunkler Kerker; — 3) pl. temnice: kraj na onem svetu, kjer bivajo duše nekrščenih otrok, Staro Sedlo, Lašče- Erj. (Torb.).
21. 1. živę̑, f. pl. = duše nekrščenih otrok, ki o mraku po zraku letajo, C. ( Kres II. 271.), Ščav.
22. žvížgavka, f. 1) die Pfeiferin, Cig.; — 2) žvižgȃvka, die Pfeifente (anas Penelope), Cig., Frey. (F.); — 3) denar, katerega botri svojim krščencem o veliki noči darujejo, Št.- Glas.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani