Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

kr=vb. pf. (9.201-9.300)

  1. razíti se, -ídem se, vb. pf. auseinandergehen, sich trennen; pozno smo se razšli; razšli smo se kakor rakova deca ( t. j. na razne strani po svetu), Erj. (Izb. sp.); — zergehen, vergehen: Pogovor, ko na uho več ne bije, Ko zjutranja megla se v nič razide, Preš.; zemlja ino nebo se razidejo, ampak moje besede se ne razido, Trub.
  2. razjáčiti, -jȃčim, vb. pf. entkräften, schwächen, C.
  3. razjáditi se, -im se, vb. pf. zornig werden, Habd.- Mik., Svet. (Rok.).
  4. razjȃhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) vom Pferde steigen: vštric koče razjašejo, Jurč.; r. konja, C., Levst. (Rok.), Vrt.; — 2) r. se, sich abreiten, Cig.
  5. razjaríti, -ím, vb. pf. in Zorn, in Wuth versetzen, r. se, in Zorn, in Wuth gerathen, Cig., nk.; razjarjene meščane potolažiti, Jurč.; ( nav. razjáriti); — rus.
  6. razjármiti, -im, vb. pf. das Joch abnehmen; r. vole, vzhŠt.- C.
  7. razjasníti, -ím, vb. pf. 1) hell machen, aufheitern; — r. se, sich ausheitern; nebo se je razjasnilo; ( fig.) čelo se mu je razjasnilo, nk.; — 2) klar machen, aufklären, erläutern.
  8. razjáviti, -jȃvim, vb. pf. bekannt machen, C., SlN.
  9. razjẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. zerfressen; — razjeden, zerrissen, zerklüftet: od dežja razjeden pot, Zv.; — zerätzen.
  10. razję́ti, -jámem, vb. pf. = razvzeti: vse so razjeli, Svet. (Rok.).
  11. razjẹzdíhati, -am, vb. pf. durch Reiten abmühen, C.
  12. razjẹ́zditi, -jẹ̑zdim, vb. pf. abreiten: r. konja, das Pferd müde reiten, Cig.; razjezdil sem svojega konjiča, da je legel tik ceste za vekomaj, Jurč.; — r. se, sich abreiten, Cig.
  13. razjezíti, -ím, vb. pf. zornig machen, aufbringen; — r. se, zornig werden, in Zorn gerathen.
  14. razjǫ́kati se, -kam, -čem se, vb. pf. zu weinen anfangen.
  15. razjúžiti se, -jȗžim se, vb. pf. aufthauen, Št.
  16. razkáčiti, -kȃčim, vb. pf. erzürnen, in Grimm, in Wuth versetzen; — r. se, in Grimm, in Wuth gerathen.
  17. razkadíti, -ím, vb. pf. zerstieben machen, zerstreuen; veter je meglo razkadil; vrabce r.; r. se, verrauchen, verfliegen, zerstieben; megla, dim, prah se razkadi.
  18. razkȃlati, -am, vb. pf. zerspalten; vsa drva r.
  19. razkalíti, -ím, vb. pf. trübe machen, trüben.
  20. razkázati, -žem, vb. pf. ausführlich zeigen; vse r. komu; — na drobno r., particularisieren, Jan. (H.); ausweisen, nk.; r. s številkami, beziffern, DZ.
  21. razkəlíti, -ím, vb. pf. = razklejiti, C.
  22. razkəsáti se, -ȃm se, vb. pf. von Reue erfüllt werden: razkesan, zerknirscht, C.
  23. razkídati, -kı̑dam, vb. pf. auseinanderschaufeln: r. gnoj, sneg.
  24. razkipẹ́ti, -ím, vb. pf. aufwallend auseinanderfließen.
  25. razkípniti, -kı̑pnem, vb. pf. aufgehend sich ausdehnen (vom Brotteige).
  26. razkísati, -kı̑sam, -šem, vb. pf. 1) durchsäuern, Cig.; — r. se, durchsäuert werden, Cig.; — 2) desoxydieren, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  27. razkísiti, -kı̑sim, vb. pf. entsäuern, Cig. (T.); — = razkisati 2), desoxydieren, Cig. (T.).
  28. razklásti, -kládem, vb. pf. auslegen, erklären, verdolmetschen, (-dę̑m) ogr.- Valj. (Rad).
  29. razkláti, -kǫ́ljem, vb. pf. zerspalten; drevo, poleno, oreh r.; — r. se, sich spalten; palica se mi je razklala; pečevje se razkolje, Trub.- Mik.
  30. razklę́cati, -cam, -čem, vb. pf. locker o. wackelig machen: ključanico r., C.
  31. razklẹjíti, -ím, vb. pf. entleimen, Fr.- C.
  32. razkléniti, -klę́nem, vb. pf. aufschließen, öffnen; psu gobec r.; popki se razklenejo, Glas.; roke r., die Hände auseinanderfalten; (Ringe, Klammern, Ketten, Fesseln) lösen; — losschließen, Cig.; — r. se, sich lösen, sich öffnen.
  33. 2. razklépati, -klę́pljem, -páti, -ȃm, vb. pf. (durch Hämmern, Dengeln) breit schlagen: koso r.
  34. razklepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. durch Klatschen verbreiten, ausklatschen, Cig.
  35. razklę́ti, -kółnem, vb. pf. r. koga, jemandem den Fluch lösen, Cig. (T.).
  36. razklíti se, -klíjem se, vb. pf. aufkeimen, C.
  37. razkljuváti, -kljúvam, -kljújem, vb. pf. mit dem Schnabel zerhacken, zerpicken.
  38. razklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. zertheilen: r. vodo, Cig.; — r. se, sich zertheilen, sich zerschlagen: valovi se razklonijo, Cig.
  39. razklópiti, -klǫ̑pim, vb. pf. aufschließen, öffnen; Hal.- C.; — lösen ( z. B. Klammern), Cig. (T.).
  40. razklopotáti se, -otȃm se, -ǫ́čem se, vb. pf. aus den Fugen gehen: čeber se je razklopotal, C.; — razklopotan, zerrüttet, Z., SlN.
  41. razkobáliti, -ȃlim, vb. pf. r. noge, die Füße ausspreizen, Jan.
  42. razkocáti, -ȃm, vb. pf. zerzausen, Dol.; razkocan, zerzaust, Kras- Erj. (Torb.).
  43. razkocnjáti, -ȃm, vb. pf. zerzausen, Cig., M.
  44. razkodráti, -ȃm, vb. pf. kraus machen, zerkrausen; razkodran, zerkraust.
  45. razkółčiti se, -im se, vb. pf. sich die Hüftbeine verrenken, Z., Burg.
  46. razkomajsati, -am, vb. pf. posteljo r., das Bett zerrammeln, Cig.
  47. razkomárati, -am, vb. pf. = razdrahati, C.
  48. razkomatáti, -ȃm, vb. pf. = razhomotati, ausschirren: konje r., Dol.
  49. razkonjáti, -ȃm, vb. pf. entscheiden, beschließen, C.
  50. razkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -ȃm, vb. pf. auseinandergraben, zergraben; kup zemlje r.; zerscharren; slaba gospodinja in pa kokoš: če več ima, več razkopa, Met.; — zerstören: mesto r., Guts. (Res.).
  51. razkopčáti, -ȃm, vb. pf. aufschnallen, Cig.; enthäkeln, Cig.
  52. razkopnẹ́ti, -ím, vb. pf. zergehen, zerschmelzen ( v. Schnee).
  53. razkoráčiti se, -ȃčim se, vb. pf. breit treten, sich ausspreizen; razkoračen, mit ausgespreizten Füßen.
  54. razkosáti, -ȃm, vb. pf. zerstückeln.
  55. 1. razkosíti, -ím, vb. pf. = razkosati, Guts.- Cig., Mur.
  56. 2. razkosíti, -ím, vb. pf. auseinandermähen.
  57. razkosmáti, -ȃm, vb. pf. zottig machen, Cig.; zerzausen, zerfetzen, C.
  58. razkošedráti, -ȃm, vb. pf. = razkuštrati: razkošedrani lasje, Notr.
  59. razkošíti se, -ím se, vb. pf. buschig werden, C.; — prim. košat.
  60. razkoštráti, -ȃm, vb. pf. = razkuštrati, Trst. (Let.), Bes.; razkoštran, zerzaust, Cerovo- Erj. (Torb.).
  61. razkováti, -kújem, vb. pf. auseinanderschmieden, zerschmieden; zerhämmern; — r. konja, dem Pferde die Hufeisen abnehmen, Levst. (Podk.).
  62. razkoždráti, -ȃm, vb. pf. = razkoštrati; razkoždran, Ip.- Erj. (Torb.).
  63. razkrę́čati, -am, vb. pf. = razkrečiti, Mur., Cig., Mik.; — r. se, die Beine auseinanderspreizen, Cig.
  64. razkrę́čiti, -im, vb. pf. auseinanderrecken, ausspreizen, Cig., C., Svet. (Rok.), Vrt.; r. telo na križ, ogr.- C.; — r. se, sich aufsperren: udavu se čeljusti grdo razkrečijo, Vrt.; — r. se, die Beine auseinandersperren, grätschen, Cig., Telov.; razkrečeno hoditi, GBrda; — prim. 1. krečiti.
  65. razkréhniti, -krę̑hnem, vb. pf. mit einem Krach entzwei brechen o. knicken; — r. se, krachend brechen, in Stücke gehen, Jan.
  66. razkrę́kniti, -krę̑knem, vb. pf. auseinanderspreizen, Mur., Mik.; — r. se, die Beine auseinanderspreizen, Cig.
  67. 1. razkréniti, -krę́nem, vb. pf. ausspreizen: noge r., C.; r. past, die Falle aufschließen, Zora.
  68. 2. razkrẹ́niti, -nem, vb. pf. = razkrepiti, DZ.
  69. razkrẹpíti, -ím, vb. pf. ungültig machen, aufheben: r. pogodbo, DZ., nk.
  70. razkrhljáti, -ȃm, vb. pf. in Schnitten zerschneiden: jabolko r., Cig.
  71. razkŕhniti, -kȓhnem, vb. pf. entzweibrechen, zerbrechen; r. se, entzweibrechen ( intr.), in Stücke gehen.
  72. razkríčati, -ím, vb. pf. 1) ausschreien; verschreien; — 2) r. si grlo, sich heiser schreien; — r. se, sich zerschreien.
  73. razkríliti, -im, vb. pf. unanständig enthüllen: r. koga, se, vzhŠt.- C.
  74. razkrı̑špati, -am, vb. pf. zerzausen: kure so ajdo razkrišpale, Trst. (Let.).
  75. razkríti, -krı̑jem, vb. pf. aufdecken, abdecken, enthüllen; r. streho; r. glavo, das Haupt entblößen; — r. svoje misli, srce svoje, seine Gedanken, sein Herz offenbaren.
  76. razkrojíti, -ím, vb. pf. 1) trennen, spalten, zertheilen; zerschneiden, Cig.; — r. se, sich theilen, sich spalten; — 2) chemisch zerlegen, zersetzen, analysieren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; r. se, sich zersetzen, Cig. (T.), nk.
  77. razkrǫ̑nati, -am, vb. pf. der Krone berauben, Cig., C.
  78. razkropíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderspritzen, zerspritzen; blagoslovljeno vodo r.; hudobnega upanje je kakor tanka pena, katero vihar razkropi, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) auseinandersprengen, zerstreuen, auseinanderjagen; r. sovražnike; — r. se, sich zerstreuen, sich verlaufen; naj se ajdje razkrope! Dalm.; ljudstvo se razkropi, Jurč.
  79. razkŕšiti, -kȓšim, vb. pf. in Stücke brechen, Cig., Jan.; r. se, zertrümmert werden: ladja se je razkršila, Glas.
  80. razkrúšiti, -krȗšim, vb. pf. 1) auseinanderbrechen; — zerstören; r. kraljestvo, Dalm.; — r. se, zerfallen; — 2) vom Tische trennen, abgesondert essen lassen, C., Št.- M.
  81. razkúhati, -kȗham, vb. pf. zerkochen; — r. se, durch Kochen auseinandergehen, aufgelöst werden: meso se je razkuhalo.
  82. razkúriti, -im, vb. pf. tüchtig durchheizen.
  83. razkúštrati, -am, vb. pf. zerzausen; ves razkuštran, razkuštranih las, Jurč.; tudi: razkuštráti.
  84. razkuzmáti, -ȃm, vb. pf. = razkosmati, zerzausen, Dol.; gladi si razkuzman črni podbradek, Jurč.; razkuzman berač, LjZv.
  85. razkúžiti, -im, vb. pf. desinficieren, Cig. (T.), DZ., Erj. (Min.), nk.
  86. razkvásiti, *** -im, vb. pf. 1) durchsäuern, Jan. (H.); — 2) ausplauschen, Jan. (H.).
  87. razlȃmati, -mam, -mljem, vb. pf. nacheinander zerbrechen, Mur.
  88. razlastíti, -ím, vb. pf. expropriieren, Cig., Jan.
  89. razlégniti se, -lę̑gnem se, vb. pf. hallend sich verbreiten, erschallen, wiederhallen, Cig., Jan., Cig. (T.); novica se je razlegnila po vsej deželi, Glas.
  90. razleskáti, -ȃm, vb. pf. zerknacken, Cig.
  91. razléskniti, -lę̑sknem, vb. pf. zerknacken, Mur., Cig., Danj. (Posv. p.).
  92. razlẹ́sti se, -lẹ̑zem se, vb. pf. auseinanderkriechen; raki so se razlezli; — auseinandergehen ( z. B. von Teig, Öl); — zidovje se razleze = razpade, Jurč.; — sich verbreiten, um sich greifen: bolezen se razleze, Jan.; pohujšanje se je razlezlo, Jap. (Prid.).
  93. razletẹ́ti se, -ím se, vb. pf. 1) auseinanderfliegen, zerstieben; mladiči so se razleteli; — pleva se z gumna razleti, Dalm.; denar se brž razleti; — sich verlieren: ljudje so se razleteli, Zilj.- Jarn. (Rok.); — in Stücke fliegen, zerspringen, platzen, explodieren; puška se je razletela; — 2) recht ins Laufen kommen: konji so se razleteli, Svet. (Rok.).
  94. razlíti, -líjem, vb. pf. auseinandergießen, allenthalben ausgießen; — ausschütten, verschütten; pol kupice vina r.; r. se, sich ergießen; žolč se mu je razlil, die Galle gieng ihm über; — razlẹ̑jem, kajk.- Valj. (Rad); -lẹję́m, ogr.- Valj. (Rad).
  95. razlízati, -žem, vb. pf. zerlecken.
  96. razljútiti, -ljȗtim, vb. pf. erzürnen, empören, r. se, ergrimmen, Cig., Jan., nk.; — hs.
  97. razlǫ́čiti, -im, vb. pf. 1) trennen, scheiden, absondern; (drugi me čejo) z ljubim razločiti, Npes.-K.; — chemisch auflösen, Cig., Jan.; — r. se, scheiden, auseinandergehen, Cig.; po tem pomenku sta se poslovila in razločila, LjZv.; — r. se z detetom, entbunden werden, Cig.; — 2) unterscheiden; modro od zelenega r.; erkennen: v temi nisem mogel razločiti, kdo je bil; — 3) entscheiden, Cig. (T.); boj r., Npes.- Cig.; v imenu vsega naroda r. kaj, Vod. (Izb. sp.).
  98. razlomástiti, -ȃstim, vb. pf. mit Ungestüm zerbrechen, zersprengen, Cig.
  99. razlómiti, -lǫ́mim, vb. pf. zerbrechen; na drobne kosce r. palico; — r. se, zerbrechen ( intr.).
  100. razložíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderlegen; r. blago; — zur Schau ausstellen; — 2) auseinandersetzen, darlegen, erklären.

   8.701 8.801 8.901 9.001 9.101 9.201 9.301 9.401 9.501 9.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA