kr=vb. pf. (901-1.000)

901. izkŕgati, -am, vb. pf. absondern (vom Schleim u. dgl.), i. se, sich absondern, (skrg-) Cig.
902. izkŕhati, -am, vb. pf. ganz schartig machen, Z.; — prim. skrhati.
903. izkŕhniti, -kȓhnem, vb. pf. ausbrechen, aussprengen, Jan.
904. izkríčati, -ím, vb. pf. das Schreien beenden; i. se, sich auschreien, sich müde schreien.
905. izkrivíti, -ím, vb. pf. 1) zerkrümmen, verkrümmen, Mur.; — izkrivljen, verzerrt, Cig. (T.); — 2) verfälschen, Cig. (T.).
906. izkrivopę́riti se, -pę̑rim se, vb. pf. = izkriviti se, BlKr.- DSv.
907. izkŕmiti, -im, vb. pf. ausfüttern, Z.
908. izkrojíti, -ím, vb. pf. ausschneiden, Z.; i. iz hleba spodnjo skorjo, Vrt.
909. izkropíti, -ím, vb. pf. beim Besprengen verbrauchen, aussprengen: vodo i., Cig.
910. izkrǫ́žiti, -im, vb. pf. ausrunden, Z.; kakor podkov izkrožene golenice, Glas.
911. izkrtáčiti, -ȃčim, vb. pf. 1) herausbürsten: i. prah iz suknje; — 2) ausbürsten: i. suknjo.
912. izkrúšiti, -krȗšim, vb. pf. ausbröckeln, Z.; razzeblina je črko s kamena izkrušila, LjZv., C., nk.
913. izkrvavẹ́ti, -ím, vb. pf. ausbluten, verbluten.
914. izkrvavíti, * -ím, vb. pf. ganz mit Blut beflecken, M., Npes.-Vraz.
915. izkúhati, -kȗham, vb. pf. 1) durch Kochen herausziehen, auskochen: i. mast, Cig.; — 2) i. se, durch Kochen den besten Gehalt verlieren, Cig.; izkuhano meso.
916. izkupčeváti, -ȗjem, vb. pf. = s kupčevanjem doseči, Trub.
917. izkúpiti, -im, vb. pf. 1) loskaufen, Mur., Cig., Jan.; einlösen: zastavo i., Cig., C.; kupon i., Cig. (T.); ( hs., rus.); — 2) für die Ware Geld bekommen, lösen; danes še nisem nič izkupil; i. denarja iz česa, Ravn. (Abc.); hiše ino njive so prodajali ino izkupljene denarje nosili, Ravn.; — 3) etwas Widerwärtiges sich zuziehen, übel ankommen: i. kaj, i. jo, i. si jo, (skupiti) Cig., Jan.; tako dolgo je iskal, da jo je izkupil, Gor., jvzhŠt.; izkupil (skupil) je tako, da mu je zvenelo tri dni po ušesih, LjZv.; slabo je izkupila kaka soseda, ako je hotela kaj na uho pošepetati, Str.
918. izkurbáti se, -ȃm se, vb. pf. 1) aushuren, sich abhuren, Cig.; — 2) Hure werden; i. se, eine uneheliche Mutter werden, Št.; i. se s kom, Št.; prim. skurbati se.
919. izkúriti, -im, vb. pf. ausfeuern: sod i., Cig.
920. izkúsiti, -kȗsim, vb. pf. 1) eine Probe, einen Versuch machen, versuchen; i. kamen vzdigniti, i. vse poravnati; izkusi na vse kraje, izkusi, kar moreš, versuche alle Wege, Cig.; i. koga, jemanden auf die Probe stellen, Cig.; — 2) prüfen; i. kamen, vino, prüfen, Cig.; — izkušen, erprobt, erfahren: i. človek; — 3) Erfahrungen machen, erfahren; marsikaj sem že izkusil na svetu; izkusil boš pri vojakih, kaj je pokorščina; obilo hudega si i., Levst. (Zb. sp.); — 4) i. se, (in einem Wettkampf) sich messen, C.; Jaz ga imam pod sabo, Da se skusit ( nam. izkusit) gre s tabo, Npes.-K.; ( nav. skusiti; toda prim. izkusiti, Krelj, Dalm., Trub., in stsl., hs., rus. isk-.).
921. izkuštráti, -ȃm, vb. pf. zerkrausen, Z.; lase komu i., (sk-) C.; vsa si izkuštrana, (sk-) jvzhŠt.
922. izkváriti, -im, vb. pf. verderben, Mur., Cig.; i. se, verderben ( intr.), Mur.; izkvarjen, verderbt ( n. pr. o okusu), Cig. (T.); ( nav. skvariti, toda prim. hs. iskvariti).
923. izláčniti, -lȃčnim, vb. pf. aushungern, Z., Dol.; i. se, sich aushungern, Dol.
924. izlȃdjati, -am, vb. pf. (po nem.) ausschiffen, Cig.; pogl. izkrcati.
925. izlágati se, -lážem se, vb. pf., pogl. izlegati se.
926. izlahkotiti, -otim, vb. pf., pogl. izlehkotiti.
927. izlȃjati se, -am se, vb. pf. sich abbellen, Cig.
928. izlȃjnati, -am, vb. pf. zuende leiern, ausleiern, Z.
929. izlȃjšati, -am, vb. pf. erleichtern.
930. izlákati, -lȃkam, vb. pf. aushungern, Z.; i. se, sich aushungern, Z., Savinska dol.; izlakan, ausgehungert, C., Gol., Štrek.
931. izlákotati, -am, vb. pf. = izlakati, aushungern: izlakotan, ZgD.
932. izlákotiti, -im, vb. pf. = izlakotati, Cig.; i. se, Bes.
933. izlákotovati, -ujem, vb. impf. ad izlakotati; aushungern, Mur.; lačne duše izlakotuje ino žejnim brani piti, Dalm.; — tudi: vb. pf. izlakotovan, ausgehungert, Dol.; izlakotovani Zaporožec, Let.; i. se, recht hungrig werden, Svet. (Rok.).
934. izlȃmati, -mam, -mljem, vb. pf. das Herausbrechen beenden, Z.
935. izlásiti, -im, vb. pf. i. koga, olajšati komu delo, storiti delo za druzega; "Čakaj, da te izlasim", (zl-) Podkrnci- Erj. (Torb.); — ablösen, (bei der Arbeit) Koborid, BlKr.- Erj. (Torb.).
936. izlaščáti se, -ȃm se, vb. pf., pogl. izlehčati se.
937. izlȃvkati, -am, vb. pf. = izstradati, Soška dol.- Erj. (Torb.).
938. izláziti, -lȃzim, vb. pf. hervorkriechen, Cig.
939. izlę́cati se, -am se, vb. pf. sich zur Genüge strecken ( z. B. beim Aufstehen), vollständig munter werden, Tolm.
940. izlę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) ausbrüten; ptica svoje mlade v gnezdu izleže, Dalm.; — i. se, aus dem Ei kriechen; tudi: geboren werden; (preprosto): kje si se izlegel? Z.; geworfen werden; tele se je izleglo, vzhŠt.; — 2) aushecken, ersinnen, Jan.; — i. se, entstehen: greh se izleže in redi v naročju lenobe, Jap. (Prid.); — 3) i. se, aufhören zu brüten, ausbrüten, Cig.
941. izlẹ́či, -lẹ́čem, vb. pf. = izvleči, Cig.
942. izlẹ́čiti, -lẹ̑čim, vb. pf. 1) auscurieren, heilen, Cig., Jan., nk.; — 2) i. se koga, jemanden los werden, Cig.
943. izlę́diti, -im, vb. pf. aus dem Eise herausschaffen, auseisen, V.-Cig.
944. izləgáti se, -lážem se, vb. pf. sich herauslügen, (izlag-) Cig.
945. izlę́gniti, * -lę̑gnem, vb. pf. = izleči, -ležem: ptice se izlegnejo, kajk.- Valj. (Rad).
946. izləhčáti se, -ȃm se, vb. pf. wohlfeiler werden (izlaščati se, Dol.- Cig., BlKr.- M.; nam. "izlahčati" se, Mik. [Et.]).
947. izləhkotíti, -ím, vb. pf. erleichtern, Cig., Jan.
948. izlę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. hervorrecken, Šol.; — izleknjen, ausgewachsen, Z.
949. izlẹníti se, -ím se, vb. pf. träge werden, Z.
950. izlẹ̑pšati, -am, vb. pf. verschönern, Cig.
951. izlẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. hervorkriechen, auskriechen; i. iz lupine, aus dem Ei hervorkriechen; toliko da je izlezel iz lupine, = er ist noch nicht trocken hinter den Ohren, Cig.; še le je iz gnezda izlezel, pa uže hoče črez glave drugim letati, C.
952. izlẹ́tati, * -am, I. vb. impf. ad izleteti; hervorfliegen, ausfliegen; — II. vb. pf. erlaufen (= z letanjem doseči), Cig.
953. izletečáti, -ȃm, vb. pf. flügge werden, (o matici) Levst. (Beč.); i. se (o ptičih), Svet. (Rok.).
954. izletẹ́ti, -ím, vb. pf. herausfliegen, ausfliegen; ptički so že izleteli, die Vögel haben schon das Nest verlassen; tebi pametna iz ust ne izleti, aus deinem Munde kommt kein gescheidtes Wort, Z.
955. izlẹvíti se, -ím se, vb. pf. sich häuten, sich schuppen, Jan.; — sich entpuppen ( fig.), nk.; — entstehen, Jan. (H.).
956. izléžati se, -ím se, vb. pf. sich ausliegen, Jan. (H.).
957. izlíčiti, * -im, vb. pf. den Bast abziehen, Z.; — enthüllen, ZgD.
958. izlı̑čkati, -am, vb. pf. i. koruzo, mit dem Schälen des Kukuruzes fertig werden, Dol., Gor.
959. izlı̑kati, -am, vb. pf. ausglätten, Cig., Jan.; auspolieren, Z.; izlikani in nabrušeni meči, Jap.- C.; izlikani predalniki, politierte Kästen, LjZv.; — i. perilo, plätten, Cig.; i. sukno, appretieren, Cig.; putzen, Jan.; — durchbilden, Cig.; = olikan, fein, Cig.
960. izlíliti se, -im se, vb. pf. sich häuten, vzhŠt.
961. izlísiti, -lı̑sim, vb. pf. fleckig machen: i. si kožo, sich die Haut abschürfen, vzhŠt.
962. izlíti, -líjem, vb. pf. 1) ausgießen, weggießen; vino iz kupice i.; — 2) i. se, überlaufen, überströmen, Cig.; Sava se je izlila, ist ausgetreten, Cig.; sich ergießen, Cig.; žolč se mu je izlil, = die Galle läuft ihm über, Cig.; prim. razliti; — 3) i. se, aufhören zu gießen, (zu regnen), ausregnen: izlilo se je, Cig.
963. izlízati, -žem, vb. pf. 1) durch Lecken herausbringen, herauslecken; med i. iz skodelice; — i. se, sich heilen, genesen; sich herausarbeiten, sich durchschmiegen; — 2) zerlecken, Cig.; — abwetzen, abnützen; izlizan denar, izlizano sukno, Cig.; i. se, sich abwetzen, sich abnützen; lemeži se v peskasti prsti zelo izližejo, Vrtov. (Km. k.); — 3) i. kaj iz koga, jemandem etwas abschmeicheln, Cig.
964. izlǫ́čiti, -im, vb. pf. ausscheiden, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); absondern ( zool.), Cig. (T.), nk.; ausschließen, Cig., Jan., Cig. (T.); excommunicieren, ZgD.
965. 1. izlǫ́kati, * -kam, -čem, vb. pf. ausschlappern: pes je mleko izlokal iz sklede.
966. 2. izlǫ́kati, -am, vb. pf. auswölben, Mur.
967. izlǫ́kniti, -lǫ̑knem, vb. pf. ausbiegen, Cig., C., Mik.; — auswölben, M.
968. izlómiti, -lómim, vb. pf. durch Brechen herausbringen, ausbrechen, Cig.
969. izložíti, -ím, vb. pf. 1) herauslegen, auspacken, ausladen; — = razstaviti, ausstellen, Jan., nk.; — 2) = razložiti, auslegen, deuten, erklären, Mur., Cig., Jap. (Sv. p.).
970. izlúčati, -am, vb. pf. mit dem Werfen fertig werden: vse kamenje i., alle Steine geworfen haben; = i. se, sich verwerfen, Cig.
971. izlúditi, -im, vb. pf. verlocken, verführen: ženske so me izludile, Fr.- C., jvzhŠt.
972. izlúgati, -am, vb. pf. = izlužiti, Cig.
973. izlúknjati, -lȗknjam, vb. pf. auslochen, durchlöchern, Cig., C.
974. izlúpiti, -im, vb. pf. ausschälen.
975. izlúskati, -lȗskam, vb. pf. aushülsen, Cig.
976. izlúščiti, -im, vb. pf. aushülsen; jedrce i., auskernen, Cig.; i. koruzo, Pjk. (Črt.); losgelöst: izluščeni kristali, lose Krystalle, Cig. (T.).
977. izlúžiti, -im, vb. pf. 1) auslaugen; dež bode pepel izlužil, Nov.; izlužen pepel, ausgelaugte Asche, Cig.; — durch die Lauge herausbringen: i. madež iz perila, Cig.; — 2) in der Lauge ausbeizen, Cig.; kože se v lužnici izlužijo, Vrt.
978. izmáhati se, -am se, vb. pf. sich durchschlagen, sich herausarbeiten, Cig.
979. izmájati, -mȃjam, -májem, vb. pf. i. perilo, die Wäsche im Wasser ausschwenken, Lašče- Levst. (Rok.).
980. izmakatáti, -atȃm, -áčem, vb. pf., Cig., pogl. 2. izmeketati.
981. izmákniti, -nem, vb. pf., pogl. izmekniti.
982. izmȃlati, -am, vb. pf. ausmalen; — i. sobo; mit Farben abbilden, Cig.
983. izmáljati, -am, vb. pf. = razmaljati, kleinweise austheilen: kruh med otroke i., Cig., M.; — durch kleine Ausgaben verthun, verspellen: svoj denar i., Cig.
984. izmámiti, -mȃmim, vb. pf. durch Bethörung herauslocken, erschwindeln: i. iz koga kaj, Cig., Jan.; izmamil je iz njega marsikatero skrivnost, Cv.; tudi: i. koga za kaj, Cig.
985. izmȃnjšati, -am, vb. pf. = zmanjšati, verkleinern, vermindern, Levst. (Nauk); — prim. rus. izmalitь, verkleinern.
986. izmȃrnjati, -am, vb. pf. ausschwatzen, Z.
987. izmastíti, -ím, vb. pf. ausquetschen, auskeltern, Šol.; vse grozdje i., C.; — prim. zmastiti, mestiti.
988. izmastíti se, -ím se, vb. pf. feist werden, C.
989. izmaščeváti se, -ȗjem se, vb. pf. sich genug rächen, Z., nk.
990. izmaševáti, -ȗjem, vb. pf. die Messe zuende lesen, Z.
991. izmázati, -mȃžem, vb. pf. durch Schmieren, Salben verbrauchen, Cig.
992. izmę́cati, -mę̑cam, vb. pf. abzwingen, entpressen: i. komu kaj, Cig.
993. izmečíti, -ím, vb. pf. weich machen, i. se, weich werden, Cig.
994. izmečkáti, * -ȃm, vb. pf. durch Quetschen etwas herausbringen, ausquetschen, Cig.
995. izmədlẹ́ti, -ím, vb. pf. = zmedleti, mager, schwach werden, Z.; žito na polju je izmedlelo, Z.
996. izmehčáti, -ȃm, vb. pf. = zmehčati, Z.; — i. se, durch Abliegen weich werden: hruške so se izmehčale, jvzhŠt.
997. izmehkúžiti, -ȗžim, vb. pf. verweichlichen, Cig.
998. izməhnátiti, -ȃtim, vb. pf. flaumig machen, vzhŠt.- C.
999. 1. izmeketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. aufhören zu meckern, ausmeckern, Cig.
1000. 2. izməkətáti, -ətȃm, -áčem, vb. pf. = izmektati, (izmakatati) Cig.

   401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani