kr=vb. pf. (5.301-5.400)

5301. počéniti, -čę́nem, vb. pf. niederhocken, niederkauern; — prim. počepniti.
5302. počepẹ́ti, -ím, vb. pf. eine Zeit lang hocken.
5303. počépniti, -čę̑pnem, vb. pf. = počeniti.
5304. počésati, -čę́šem, vb. pf. kämmen; p. dekletce; p. se, sich die Haare kämmen, sich frisieren; — abstriegeln, Cig.; — p. koga, jemandem einen Hieb versetzen ( fig.), Cig.; abkanzeln, nk.
5305. počəstíti, -ím, vb. pf. = počastiti, Cig., Jan., nk.
5306. počę́ti, počnèm, vb. pf. 1) beginnen; prepir p., Cig.; brez njega nič ne počneš = er ist deine rechte Hand, Cig.; — 2) beginnen, thun; od veselja ne ve, kaj bi počel = er ist außer sich vor Freude; kaj mi je zdaj početi! was soll ich nun thun? kaj bi si počela taka gospoda v naši vasi? Vrt.; — 3) = spočeti, empfangen, Trub., Krelj, Jsvkr.
5307. početvę́riti, -ę̑rim, vb. pf. vervierfachen, Cig.
5308. počíčati, -am, vb. pf. 1) eine Weile sitzen (v otročjem govoru), Cig.; — 2) p. se = usesti se, jvzhŠt.
5309. počíniti, -čı̑nem, vb. pf. 1) ausruhen, ausrasten, Mur., Cig., Jan., Dol.; rad bi malo počinil, Vrt.; počakaj, da malo počinem, Soška dol.- Erj. (Torb.); = p. si, vzhŠt.- Valj.; p. si na božji volji, ogr.- Let.; — tudi: p. se, Mur., Zora, Dol., jvzhŠt.; — 2) ruhig bleiben: otrok ne počine na postelji, das Kind will nicht ruhig auf dem Bette bleiben, jvzhŠt.; krogla ne počine na mizi, jvzhŠt.
5310. počíniti, -čı̑nim, vb. pf. machen: počini je močne, (počiníti) ogr.- C.
5311. počíslati, -am, vb. pf. beachten, Cig.
5312. počístiti, -čı̑stim, vb. pf. der Reihe nach reinigen, putzen; vse p.; vse je počistil po mizi = er hat alles aufgegessen, jvzhŠt.
5313. počíti, -čı̑jem, vb. pf. ausruhen; Oh majhno postojva, preljubi plesavec, Da jaz si oddahnem, da noga počije, Preš.; = p. si, Krelj, Vrt.; tudi: p. se, Mur., Jan., jvzhŠt.
5314. pǫ́čiti, pǫ̑čim, vb. pf. 1) krachen, knallen; puška je počila; z bičem p.; = ustreliti: zajca p., LjZv., Dol.; — počil je glas, es ist das Gerücht aufgetaucht, Cig., Jan., Nov., nk.; — 2) einen Schlag versetzen: p. koga za uho, po ustih; — p. se s kom, aneinander gerathen, eine Schlacht liefern, Jan.; — 3) bersten, springen, platzen; obroč, lonec, mehur poči; kupica je počila, das Glas bekam einen Sprung; struna je počila, die Saite ist gesprungen; — popek poči, die Knospe geht auf, Cig.; človek bi od smeha počil, man könnte vor Lachen bersten; srce mi hoče p., das Herz will mir springen, Cig.; počen, gesprungen, geborsten; lonec, zvon je p., der Topf, die Glocke hat einen Sprung; ima glas kakor p. lonec; za to ne dam počenega groša; — 4) einen Leibesbruch bekommen, Cig.; počen je, er hat einen Bruch, Cig., Kr.
5315. počı̑vkati, -am, vb. pf. ein wenig piepen.
5316. počlovẹ́čiti, -vẹ̑čim, vb. pf. 1) zum Menschen machen, vermenschlichen, anthropomorphosieren, Cig. (T.), ogr.- M.; p. se, die Menschheit annehmen, Cig.; — 2) humanisieren, civilisieren, Nov.- C.
5317. počǫ́hati, -am, vb. pf. ein wenig kratzen; — patschen ( v. Dachdecker), Cig.
5318. počohljáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig sanft kratzen, C.
5319. počrčkáti, -ȃm, vb. pf. 1) bekritzeln, beklecksen; — 2) verkritzeln, verklecksen: p. dokaj tinte.
5320. počrẹ́pati, -pam, -pljem, vb. pf. ausschöpfen, Cig., Jan.; — aufsaufen, Cig.
5321. počrgotáriti, -ȃrim, vb. pf. hinkritzeln: p. komu kaj, Let.
5322. počŕkati, -čȓkam, vb. pf. bekritzeln, Z., Let.
5323. počrnẹ́ti, -ím, vb. pf. schwarz werden.
5324. počŕniti, -im, vb. pf. 1) schwarz machen, schwärzen; s sajami p., Cig.; — 2) verschwärzen: p. koga pri kom.
5325. počrpáti, -pȃm, vb. pf. = počrepati, Cig.
5326. počŕtati, -čȓtam, vb. pf. mit Strichen bezeichnen: p. ves papir, Cig.
5327. počrtljáti, -ȃm, vb. pf. bestricheln, Cig.
5328. počúčniti, -čȗčnem, vb. pf. = počeniti, niederhocken, C., Dol.
5329. počúditi se, -čȗdim se, vb. pf. einige Bewunderung schenken: p. se čemu, Cig.
5330. počúhati, -am, vb. pf. durch Blasen abkühlen, Gor., Tolm.; — p. se = ohladiti se, GBrda- Erj. (Torb.).
5331. počúhniti se, -čȗhnem se, vb. pf. = ohladiti se: počakajmo, naj se jed počuhne, jvzhŠt.
5332. počútiti, -im, vb. pf. = občutiti, empfinden, Z., M.; (napačno: p. vb. impf. empfinden, p. se = sich befinden).
5333. počvetę́riti, -ę̑rim, vb. pf. = početveriti, Z.
5334. počvrstíti, -ím, vb. pf. erquicken, anfrischen, Cig.
5335. podáljiti, -im, vb. pf. = podaljšati, Z.
5336. podȃljšati, -am, vb. pf. länger machen, verlängern; p. se, länger werden, sich verlängern; — prolongieren.
5337. podamāščiti, -im, vb. pf. damascieren: p. jeklo, Cig. (T.).
5338. podaríti, -ím, vb. pf. schenken; p. komu kaj; tudi: p. koga s čim: jaz podarim starejšino z malim darom, naj ga podari Bog z večim! vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
5339. podarováti, -ȗjem, I. vb. pf. = obdarovati, begaben, beschenken: vsi so z umom podarovani, Jap. (Prid.); car soldate pohvali in jih podaruje, Vod. (Izb. sp.); — II. vb. impf., Mik.; pogl. podarjevati.
5340. 1. podáti, -dám, vb. pf. 1) reichen: podajmo si roke! — überreichen; tožbo p. zoper koga, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; — nachgeben; p. se poželenju, Kast.- Valj. (Rad); p. se grehu, sich der Sünde ergeben, Jsvkr.; podal se je, er gab sich darein, er fügte sich; nekaj časa ni se hotel ničesar učiti, sedaj se je pa podal, DSv.; tudi: er hat eingestanden; — p. se v kaj, eingehen, sich in etwas einlassen; v to se ne podam, Cig.; v pogovor se p., Glas.; — p. se na kaj, sich auf etwas verlegen, Cig.; p. se na tatvino ali ropanje, Jap. (Prid.)- Valj. (Rad); on je znal lepo govoriti, kadar se je podal, Jurč.; — 3) p. se, sich begeben: p. se kam (po nem.), Jurč.; Mur., Cig., Jan., nk.; — 4) p. se, vb. impf. = podajati se, passen; poda se mu kakor svinji sedlo, kakor zajcu boben.
5341. podáviti, -im, vb. pf. nach einander abwürgen; svoje otroke je podavil; kuga jih je vse podavila, die Pest hat sie alle dahingerafft.
5342. podbȃrvati, -am, vb. pf. grundieren, Jan.
5343. podbẹ́liti, -im, vb. pf. drevo p., dem Baum einen Theil der Rinde wegschälen, ihn lachen, kränzen, Cig.
5344. podbəzáti, -ȃm, vb. pf. aufhetzen, Cig.
5345. podbístriti, -bı̑strim, vb. pf. p. konja, dem Pferde die Sporen geben, Št.- Z., Npes.- Pjk.
5346. podblazíniti, -ı̑nim, vb. pf. unterpolstern, Cig., M.
5347. podbósti, -bódem, vb. pf. die Sporen geben: p. konja, Cig.; — anspornen, anreizen, Cig. (T.).
5348. podbránati, -am, vb. pf. untereggen, Cig.
5349. podbráti, -bérem, vb. pf. slabo perje zelja a. pese, slabo grozdje pred trgatvijo obrati, unterklauben, C., Št.
5350. podbrę̑cati, -am, vb. pf. aufschürzen, Z.; p. si obleko z motvozom, Bes.
5351. podbrę̑ncati, -am, vb. pf. = podbrecati, Z.
5352. podbríti, -brı̑jem, vb. pf. den Bart rasieren; p. se, sich den Bart rasieren; — p. koga, betrügen, C.
5353. podbrúsiti, -im, vb. pf. unterschleifen, Cig.
5354. podbudíti, -ím, vb. pf. aufmuntern, aneifern, Mur., Cig., Jan.
5355. podcẹ́viti, -im, vb. pf. drainieren: p. zemljišče, h. t.- Cig. (T.).
5356. podčésati, -čę́šem, vb. pf. unterkämmen, Cig.
5357. podčíniti, -čı̑nim, vb. pf. unterordnen, Cig. (T.), C., SlN., DZ.; — rus.
5358. podčŕtati, -čȓtam, vb. pf. unterstreichen, Jan., nk.
5359. poddẹjáti, -dẹ̑m, -dẹ́nem, vb. pf. darunter legen, unterlegen.
5360. poddẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. (die Stiefel) vorschuhen, Mur., Cig., Jan., Met., Dol., Gor., Poh.; — piše se tudi: podelati.
5361. poddrúžiti, -drȗžim, vb. pf. unterordnen, Jan., Cig. (T.).
5362. poddvígniti, -dvı̑gnem, vb. pf. ul p., einen Bienenstock aufkippen, Cig.
5363. podebelíti se, -ím se, vb. pf. dicker oder fetter werden, Cig.
5364. podẹ́diti, -dẹ̑dim, vb. pf. = podedovati, erben, Z., Zora.
5365. podẹ̑dovati, -ujem, vb. pf. erben, ererben, Cig., Jan., nk.
5366. podəgáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig fortstoßen, Z.
5367. podę̑gmati se, -am se, vb. pf. ein wenig zanken, vzhŠt.- C.
5368. podəhníti, -dáhnem, vb. pf. = podihniti, C.
5369. podẹjáti, -dẹ́nem, -dẹ̑m, vb. pf. 1) dahinstellen, dahinlegen, C.; roke na koga p., C.; niederstellen, Jan.; — 2) bemeistern, bewältigen, Jan.; kogar pa je on podejal, ta je moral nositi stroške zanj, Bes.; — 3) pode mi kaj, ich werde unpass; kadar mi kaj pode, wenn ich unpässlich bin, Cig.
5370. podẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) aufarbeiten; vse p., reine Arbeit machen, Cig.; das Material aufarbeiten, verarbeiten; klobčiče preje v platno p., Ravn. (Abc.); usnje v črevlje p., Z.; meso v klobase, hosto v butarice p., Polj.; slamo v gnoj p., Cig.; podelan gnoj, verrotteter Dünger, Vrtov. (Km. k.); (v pisarnicah) vse podelati, kar se je nabralo, Vod. (Nov.); — podelan prostor, verfahrenes Feld (im Bergbau), V.-Cig.; — 2) verwüsten, Jarn., M.; vol je po zelniku vse podelal, Z.; — 3) beschmutzen, Cig.; — p. se, sich mit den eigenen Excrementen beschmutzen, sich bemachen; p. se v gnezdo, ins Nest thun, Cig.; — p. se, sich beflecken ( fig.), alle Achtung verlieren, Polj.; — 4) ein wenig arbeiten, Cig.
5371. podẹlę́žiti se, -ę̑žim se, vb. pf. = udeležiti se, Burg.
5372. podẹlíti, -ím, vb. pf. 1) eintheilen ( math.), Cig. (T.); na stopnje p., graduieren, Cig. (T.); — 2) vertheilen: vse p., alles austheilen; — 3) ertheilen, spenden, verabreichen; p. miloščino; — (eine Bewegung) mittheilen ( phys.), Cig. (T.); verleihen, Cig., Jan., nk.; pravico, službo p., Cig.; p. komu akademijski stopenj, jemanden graduieren, Cig. (T.).
5373. podemokrátiti se, -ȃtim se, vb. pf. ein Demokrat oder demokratisch werden, Str., nk.
5374. podesetę́riti, -ę̑rim, vb. pf. verzehnfachen, Cig.
5375. podesetíniti, -ı̑nim, vb. pf. dem Zehent unterwerfen, nk.
5376. podesę́titi, -sę̑tim, vb. pf. p. kaj, ( z. B. von einer Ernte) den Zehent absondern, Cig.
5377. podəskáti, -ȃm, vb. pf. bedielen, mit Brettern beschlagen, Cig., C.
5378. podẹ́ti, -dẹ̑m, vb. pf. p. mrliča (begraben), C.
5379. podgániti, -nem, vb. pf. = podgeniti, Cig., Jan.
5380. podgəníti, -gánem, vb. pf. einbiegen, Z.; einschlagen (beim Nähen), Cig., Jan.; kar je podganjeno, der Einschlag (beim Nähen), V.-Cig.
5381. podgláviti, -im, vb. pf. = podšiti, poddelati, vorschuhen, Jan. (H.).
5382. podglǫ́bati, -am, vb. pf. untergraben, Z.
5383. podglobíti, -ím, vb. pf. (den Stollen) unterfahren ( mont.), Cig. (T.); — češ.
5384. podgnáti, -žénem, vb. pf. aufjagen, Z.
5385. podgnésti, -gnétem, vb. pf. unterkneten, Cig.
5386. podgníti, -gníjem, vb. pf. unterfaulen, Cig.
5387. podgnojíti se, -ím se, vb. pf. untereitern, unterschwären, Cig.
5388. podgrábiti, -grȃbim, vb. pf. unterharken, unterrechen, Cig.
5389. podgrẹ́ti, -grẹ̑jem, vb. pf. = pogreti, aufwärmen, Cig., Vrt.
5390. podgrísti, -grízem, vb. pf. unten be-, abbeißen, unterbeißen, Z.
5391. podgŕniti, -nem, vb. pf. darunter breiten, Cig., Jan.; ruho si podgrni, predno ležeš, Lašče- Levst. (Rok.).
5392. podhítiti, -hı̑tim, vb. pf. unterschieben, Cig., C.
5393. podhlópniti, -hlǫ̑pnem, vb. pf. erschnappen, Cig.
5394. podhȗjskati, -am, vb. pf., pogl. podhuskati.
5395. podhúliti, -hȗlim, vb. pf. 1) schnipfen, C., LjZv.; — 2) p. se, sich ducken, Dol.- Mik.; pes se podhuli, ogr.- C.; podhulil se je in legel v posteljo, LjZv.; — p. se kam, sich wegstehlen: od dela se p., C.; den Kopf hängen lassen, C.; eine trotzige Miene machen (von Schmollenden), Mur., Dol.; podhuljeno gledati, Z., Dol.; — p. se, sich verstellen, sich verleugnen, Cig., Gor.; podhuljen pes, konj, ein Hund, ein Pferd, dem man nicht trauen darf, vzhŠt.; ( nav. potuliti se, toda prim. Mik. (V. Gr. I. 328.)).
5396. podhȗskati, -am, vb. pf. aufhetzen, Cig.
5397. podhústiti, -im, vb. pf. aufhetzen, Mur., Cig.
5398. podíčiti se, -dı̑čim se, vb. pf. = pobahati se, Jan. (H.).
5399. podígniti, -dı̑gnem, vb. pf. = povzdigniti, ogr.- C., Zora.
5400. podíhati, -dı̑ham, -šem, vb. pf. 1) ein wenig athmen, Z.; — 2) = poduhati, ein wenig beriechen, Z., jvzhŠt.

   4.801 4.901 5.001 5.101 5.201 5.301 5.401 5.501 5.601 5.701  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani