kr=vb. pf. (501-600)

501. hlę́stniti, hlę̑stnem, vb. pf. schlagen: hlestnil ga je (s tanko letoraslijo), LjZv.
502. hlíkniti, hlı̑knem, vb. pf. den letzten Athemzug thun, sterben, Št.- C.
503. hlíniti, hlı̑nem, vb. pf. 1) eine schnelle Bewegung machen, schießen: orel na zemljo hline, C., Npes.-Vraz; sin skozi vrata hline, kam eilends zur Thüre herein, Slom.- C.; — 2) einen Schlag führen, Hal.- C.; — prim. hlipniti.
504. hlípniti, hlı̑pnem, vb. pf. 1) einen kurzen Athemzug thun, C.; — einmal schlucksen, Z.; — 2) einen leichten Schlag führen, C., Z.
505. hlístniti, hlı̑stnem, vb. pf. 1) einen (leichten) Hieb versetzen, Z.; — 2) einen knasternden Laut von sich geben, C.
506. hlópniti, hlǫ̑pnem, vb. pf. 1) schnappen, Guts., Cig.; pes meso hlopne in požre, Rez.- C.; — 2) einen Schlag versetzen, Z.
507. hlúniti, hlȗnem, vb. pf. dampfend hervordringen, Hal.- C.
508. hòpniti, hǫ̑pnem, vb. pf. aufspringen, M.; springen: h. v koš, SlGosp.
509. hrákniti, hrȃknem, vb. pf. sich (einmal) räuspern, Z.
510. hŕbniti, hȓbnem, vb. pf. einen nagenden Biss thun, vzhŠt.- C.; — prim. hrbati.
511. hŕcniti, hȓcnem, vb. pf. sich schneuzen, Mur.
512. hrę́kniti, hrę̑knem, vb. pf. einen heiseren, knarrenden Laut von sich geben, C.; ( wie z. B. beim Abbrechen eines Astes, Z.).
513. hrę́pniti, hrę̑pnem, vb. pf. ein Geräusch machen, wie wenn etwas zusammenstürzt, krachen, C., M.; schlagen: koga po glavi h., SlGosp.- C.
514. hrę́stniti, hrę̑stnem, vb. pf. einen Laut hervorbringen, wie z. B. wenn man etwas bricht oder knickt, M., Z.
515. hŕkniti, hȓknem, vb. pf. 1) sich räuspern, M.; — 2) einen Schnarchlaut von sich geben, Jan.
516. 1. hŕniti, hȓnem, vb. pf. einen Schnarchlaut von sich geben, Z.; aufröcheln, Cig.; h. in umreti, Cig.
517. 2. hŕniti, hȓnem, vb. pf. einen Schlag versetzen, C., ( nam. hrpniti).
518. hrópniti, hrȏpnem, vb. pf. einen Röchellaut hören lassen, Z.
519. hŕskniti, hȓsknem, vb. pf. einen knarrenden, knisternden Laut hervorbringen, Nov.
520. hrúniti, hrȗnem, vb. pf. aufrauschen, aufschreien, ogr.- C.
521. hrústniti, hrȗstnem, vb. pf. einen Knorpellaut hervorbringen, M.
522. hŕzniti, hȓznem, vb. pf. einen Wieherlaut ausstoßen, Danj. (Posv. p.).
523. hudoréči, -réčem, vb. pf., nam. hudo reči, fluchen, schimpfen, Trub.- C.; (po lat. maledicere).
524. húkniti, hȗknem, vb. pf. 1) hauchen, Cig.; h. v zrcalo, Vrt.; — 2) aufschreien, aufächzen, Bes.
525. húškniti, hȗšknem, vb. pf. hastig aussprechen, SlN., Nov.
526. hvátiti, hvȃtim, vb. pf. = prijeti, Cig., Jan.; — hs.?
527. íhniti, ı̑hnem, vb. pf. einen Muck thun, Notr.- Cig.
528. intabulīrati, -am, vb. pf. vknjižiti, intabulieren.
529. izȃmati, -am, vb. pf. z amo izmeriti, Cig.
530. izbácniti, -bȃcnem, vb. pf. ausstoßen, nk.; — prim. hs. baciti.
531. izbagláti, -ȃm, vb. pf. = izmoledovati, erbetteln, Cig.
532. izbandičáti, -ȃm, vb. pf. verbannen, Hip.; — prim. it. bandeggiare, verbannen.
533. izbandižati, -am, vb. pf. verbannen, vertreiben: i. greh iz srca, Jap. (Prid.); — prim. izbandičati.
534. izbȃrati, -am, vb. pf. = izprašati, durch Fragen erfahren, Cig.
535. izbȃrkati, -am, vb. pf. ausschiffen, nk.; — po nem. ali po it. sbarcare.
536. izbarkováti, -ȗjem, vb. pf. erfragen, Jan., Poh.
537. izbásati, -bȃšem, vb. pf. auspacken; — i. se, sich herausarbeiten.
538. izbȃtati, -am, vb. pf. abprügeln, Jan. (H.); — prim. batati.
539. izbáviti, -bavim, vb. pf. 1) = odpraviti: kašelj sem si izbavil, jvzhŠt.; losmachen, befreien, Jan., Hal.- C., Prip.- Mik.; volkodlaštva me je izbavil, LjZv.; i. se, los werden, frei werden, Hal.- C.; i. se česa, sich entschlagen, Jan.; — 2) verrichten, ausrichten, C.; posel i., Prip.- Mik.; nič nisem izbavil, ich habe nichts ausgerichtet, jvzhŠt.
540. izbę́biti, -bę̑bim, vb. pf. verdummen, Jan. (H.).
541. izbəcáti, -ȃm, vb. pf. herausstochern, Jan.
542. izbəckáti, -ȃm, vb. pf. = izbecati.
543. izbədẹ́ti se, -ím se, vb. pf. sich durch Nachtwachen schwächen, C.
544. izbedráti, -ȃm, vb. pf. izbedran konj, ein Pferd mit ungleichen Füßen, ein krumm gehendes Pferd, Cig., C.
545. izbedríti, -ím, vb. pf. = izbedrati, M.; izbedren, hinkend, Dict.
546. izbẹ́gati, -am, I. vb. pf. 1) bis zur Erschöpfung abhetzen, C., Gor.; — 2) verschüchtern, irre machen, aus der Fassung bringen; izbegan, verwirrt, aus der Fassung gebracht; vsa izbegana je prišla domov; — II. vb. impf. ad izbegniti 1), Z.
547. izbẹ́gniti, -bẹ̑gnem, vb. pf. 1) = ubežati, C.; i. preteči sili, DSv.; — 2) den Kauf rückgängig machen: prodal sem, pa sem imel pravico izbegniti, Dol.; nicht beim Wort bleiben: kar izbegnili bodo, saj za trdno tako niso obljubili, Str.
548. izbẹ̑htati, -am, vb. pf. ermüden, abhetzen: delo me izbehta, Z.; i. se pri delu, sich abhetzen, C.
549. izbẹ́liti, -im, vb. pf. 1) ausweißen, fertig weißen; — 2) ausbleichen, Cig.
550. izberáčiti, -ȃčim, vb. pf. durch Betteln erlangen, abbetteln, Cig.
551. izbę̑rsiti se, -im se, vb. pf. = izbersati se: vino se je izbersilo, Ist.- Levst. (Rok.).
552. izbəzáti, -ȃm, vb. pf. durch Stochern herausbringen, ausstochern, Cig., Jan.
553. izbəzgáti, -ȃm, vb. pf. = izbezati, Z.; ausstochern: pipo, cevko i., Ljub.
554. izbẹ́žati, -ím, vb. pf. = ubežati, entfliehen.
555. izbíčati, -bı̑čam, vb. pf. herauspeitschen, auspeitschen, Cig.
556. izbíčiti, -bı̑čim, vb. pf. jemanden klug machen, auswitzen: i. koga, Fr.- C.; — iz nem.?
557. izbístriti, -bı̑strim, vb. pf. aufklären, Cig., Jan., Cig. (T.); i. um, den Verstand schärfen, Cig.
558. izbíti, -bı̑jem, vb. pf. herausschlagen; i. komu oko, zob; i. komu sabljo iz rok; izbiti si kaj iz glave, sich etwas aus dem Kopfe schlagen, Cig.; naj si iz glave izbije takšne misli, Jurč.
559. izblazíniti, -ı̑nim, vb. pf. auspolstern, Cig.
560. izblázniti, -im, vb. pf. aufschrecken ( z. B. aus dem Schlafe), C.
561. izblebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. ausschwatzen, ausplaudern.
562. izblę́kniti, * -blę̑knem, vb. pf. mit etwas herausplatzen, sich im Reden verschnappen, etwas ausplaudern.
563. izblískati se, -a se, vb. pf. ausblitzen: izbliskalo se je, C.
564. izbljeváti, * -bljújem, vb. pf. = izbljuvati, Cig., Jan.
565. izbljúniti, -bljȗnem, vb. pf. ausspeien, C., Z.
566. izbljuváti, -bljúvam, -jem, vb. pf. ausspeien, Jan., C., Dalm.
567. izbǫ̑bnati, -am, vb. pf. durch Trommeln herausbringen, Cig.; i. (izbobnjati) čebele, die Bienen durch Trommeln aus dem Bienenkorb treiben, Mur.
568. izbobnẹ́ti, -ím, vb. pf. verhallen, Z.
569. izbobnjáriti, -ȃrim, vb. pf. = izbobnati, ogr.- C.
570. izbǫ̑bnjati, -am, vb. pf. = izbobnati, Mur.
571. izbóčiti, * -bǫ̑čim, vb. pf. ausbiegen, wölben, Cig., Zora; izbočen, convex, Jan., Cig. (T.); dvojno i., biconvex, Cig. (T.); i. kot, erhabener Winkel, Cel. (Geom.); — prim. vzbočen.
572. izbǫ̑gati se, -am se, vb. pf. verderben: seme se izboga (zboga), če ga kmet dolgo ne premeri; izboga (zboga) se vsaka reč, tudi dušne moči, Mik. (Et.); — prim. bogati 1). (?)
573. izboháti, -ȃm, vb. pf. entzweiquetschen: izbohane marelice, češplje, Pirc.
574. izbojeváti, -ȗjem, vb. pf. auskämpfen, ausfechten, Cig., Jan.
575. izbókati, -am, vb. pf. convex machen, auswölben, Mur., Z.; izbokan = bokast, Cig.
576. izbókniti, -bǫ̑knem, vb. pf. = izbokati: izboknjen = izbokel, Jan., nk.
577. izbolẹ́hati, -am, vb. pf. die Kränklichkeit überstehen, Z.; aussiechen, Cig.
578. izbolẹ́ti, -ím, vb. pf., Levst. (Nauk), Vrt.; nam. zboleti.
579. izbọ̑ljšati, -am, vb. pf. besser machen, verbessern; i. pot, Cig.; hrano komu i.; i. se, besser werden; bolniku se je izboljšalo.
580. izbosíti, -ím, vb. pf. 1) barfuß machen; i. se, die Schuhe zerreißen, Cig.; varuj svojo nogo, da se ne izbosi, Škrinj.; — konja i., dem Pferde das Hufeisen abnehmen; kolo i., die Schiene abnehmen; konj se je izbosil, das Pferd hat das (die) Hufeisen verloren; kolo se je izbosilo, das Rad hat die Schiene verloren; — 2) arm machen: vsega izbošeni, alles entbehrend, C.
581. izbósti, -bódem, vb. pf. ausstechen; oči komu i.
582. izbránati, -am, vb. pf. durch Eggen herausbringen, aufeggen, Cig.
583. izbráti, -bérem, vb. pf. 1) auswählen, aussuchen, eine Wahl treffen; slabo sem si izbral, ich habe eine schlechte Wahl getroffen; — erwählen, wählen; i. koga za poveljnika, Cig.; i. v kneza, Vrt.; — 2) mit dem Ausklauben fertig werden; ali si že izbrala lečo? — 3) zu Ende lesen, auslesen: i. knjigo, povest.
584. izbrázditi, -im, vb. pf. = izorati, jvzhŠt.
585. izbrbráti, -ȃm, vb. pf. ausplappern, Z., jvzhŠt.
586. izbŕcati, -bȓcam, vb. pf. mit Fußstößen herausschaffen, Z.
587. izbŕcniti, -bȓcnem, vb. pf. mit einem Fußstoß herausschaffen, Št.
588. izbrę́nčati, -ím, vb. pf. aussummen, Cig.
589. izbrę̑nkati, -am, vb. pf. (auf einem Saiteninstrument) ausspielen, ausklimpern, Cig.
590. izbríniti se, -brı̑nem se, vb. pf., pogl. izriniti se.
591. izbrísati, -brı̑šem, vb. pf. auswischen, löschen, tilgen; i. kar je na tabli zapisano; i. madež, greh, dolg, einen Schandfleck, eine Sünde, eine Schuld tilgen; i. iz spomina, aus dem Gedächtnisse tilgen, in Vergessenheit bringen, Cig.; Kdo uči Izbrisat' 'z spomina nekdanje dni, Preš.; — = obrisati: roke si i., (zbrisati) vzhŠt.- Valj. (Vest.); vino se izbriše, kadar natočeno v kupico hitro pene izgubi, C.; — izbrisan = prebrisan, gescheit, Mur., Cig., Dol.; izbrisana glava, Jurč.
592. izbríti, -bríjem, vb. pf. ausrasieren; — izbrit, pfiffig, (zbrit) C.
593. izbrízgati, -brı̑zgam, vb. pf. verspritzen, Cig.
594. izbŕkniti, -bȓknem, vb. pf. 1) mit einem Stoße hinausschnellen, Z.; — 2) hervorbrechen: skozi ponižnost je malokdaj izbrknila ostrost, SlN.
595. izbróditi, -brǫ́dim, vb. pf. erforschen: grehe i., ogr.- C.; — prim. 2. zbroditi.
596. izbrojíti, -ím, vb. pf. auszählen, Z., Jan. (H.).
597. izbȓskati, -am, vb. pf. herausscharren; kokoši so posejano seme izbrskale.
598. izbŕsniti, -bȓsnem, vb. pf. mit dem Fuße ausstoßen; i. komu oko, ogr.- C.
599. izbrúhati, -brȗham, vb. pf. mit Heftigkeit auswerfen, ausspeien, Cig., Jan.; vse kar je pojedel, je zopet izbruhal, jvzhŠt.
600. izbrúhniti, -brȗhnem, vb. pf. 1) mit Heftigkeit herauswerfen, ausspeien, Mur., Jan.; — 2) intr. hervorbrechen: kri je izbruhnila, Vrt.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani