kr=vb. pf. (4.801-4.900)

4801. osúžnjiti, -im, vb. pf. zum Sclaven machen, C.
4802. osváčiti se, -im se, vb. pf. = posvačiti se, sich verschwägern, Jan. (H.).
4803. osvaljkáti, -ȃm, vb. pf. (zu Klößchen) zusammenrollen, Z.; — špeh je bil ves omazan in osvaljkan, Andr.
4804. osvániti, -nem, vb. pf. anbrechen (o dnevu, solncu), Z., C.; — prim. hs. osvanuti.
4805. osvẹdočíti, -ím, vb. pf. 1) o. kaj, von etwas Zeugnis geben, Jan. (H.); — 2) überzeugen, C.; — tudi: osvẹdǫ́čiti, -ǫ̑čim, nk.
4806. osvẹstíti, -ím, vb. pf. o. koga, zum Bewusstsein bringen, Cig. (T.); o. se, zum Bewusstsein, zur Besinnung kommen, Jan., Cig. (T.), Erj. (Izb. sp.); nav. osvẹ́stiti; — hs.
4807. osvetínjiti, -ı̑njim, vb. pf. mit einer Medaille auszeichnen o. schmücken, M., Navr. (Spom.).
4808. 1. osvẹ́titi, -im, vb. pf. umleuchten, Cig.; beleuchten, Cig., Jan., M.; umstrahlen, verklären, C.
4809. 2. osvetíti, -ím, vb. pf. 1) heiligen, Mur.; — 2) rächen, o. se, sich rächen, Mur., Jan., nk.; ( hs.).
4810. osvẹtlíti, -ím, vb. pf. 1) glänzend machen, blänken, putzen, Cig., Jan.; — 2) bestrahlen, beleuchten, Cig.; ob mesečnem mraku solnčni žarki lune prav ne osvetle, Ravn.- Valj. (Rad); nit, osvetljena z rdečo svetlobo, Žnid.; — illuminieren, Cig. (T.).
4811. osvẹtlobíti, -ím, vb. pf. illuminieren, V.-Cig.
4812. osvẹ́žiti, -im, vb. pf. auffrischen, Jan., nk.; — prim. svež.
4813. osvínčiti, -im, vb. pf. 1) um-, verbleien, Cig.; — 2) mit Blei versehen: osvinčen bič, eine Peitsche mit Bleikugeln, ZgD.
4814. osvíniti, -vı̑nem, vb. pf. verrenken, C.
4815. osvinjáti, -ȃm, vb. pf. besudeln, beschmutzen, Cig., Jan.; — bemakeln, Jarn.
4816. osvítniti, -svı̑tnem, vb. pf. anbrechen: osvitne dan, Vrt.
4817. osvobodíti, -ím, vb. pf. frei machen, befreien, Cig., Jan., M., nk.; o. učenca, freisprechen, Cig.; — prim. osloboditi.
4818. osvojíti, -ím, vb. pf. 1) sich zueignen, sich bemächtigen, erobern: o. kaj, o. si kaj, Mur., Cig., Jan., nk.; — hrepenenje, glad osvoji koga, die Sehnsucht, der Hunger bemächtigt sich jemandes, Vrt.; — 2) o. se česa, einer Sache loswerden, sich von ihr frei machen, Jan.
4819. ošábiti, -im, vb. pf. hochmüthig machen, Mur.; sreča jih je ošabila, Ravn.; — o. se, hochmüthig werden, C.; tako malo se kdo sme ošabiti! Ravn.; sich in die Brust werfen, Cig.; o. se s čim, auf etwas pochen, V.-Cig., C.
4820. ošáliti, -šȃlim, vb. pf. hintergehen, C.
4821. ošantáti, -ȃm, vb. pf. 1) hinkend umgehen, umhinken, Cig.; — 2) hinkend werden, Cig.
4822. ošantaváti, -ȃm, vb. pf. hinkend machen, živinče s tepenjem o., BlKr.
4823. ošárati, -am, vb. pf. bunt färben, Z.
4824. ošȃrbati, -am, vb. pf. abprügeln, M., C.
4825. oščápiti, -im, vb. pf. umfassen, (ošapiti) Fr.- C.
4826. oščápniti, -ščȃpnem, vb. pf. umfassen, C.
4827. oščəgəčkáti, -ȃm, vb. pf. = oščegetati, Cig.
4828. oščəgətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. pf. durch-, abkitzeln, Cig.
4829. oščéniti, -ščę́nem, vb. pf. = oščepniti, C.
4830. oščeníti se, -ím se, vb. pf. Junge werfen (von der Hündin), Cig.
4831. oščepátiti, -ȃtim, vb. pf. = oščepiti, C.
4832. oščepíti, -ím, vb. pf. = oščapiti, (ošep-) C., Z.; o. se, sich herumwinden: oslak se oščepi okoli fižola, Dol.; sich umschlingen, Npes.-Vraz.
4833. oščépniti, -ščę́pnem, vb. pf. = oščepiti, (ošep-) C.
4834. oščę́tati, -am, vb. pf. aus-, abbürsten, Jarn., Jan., M., DZ.
4835. oščę́titi, -im, vb. pf. = oščetati, Cig.
4836. oščípati, -pam, -pljem, vb. pf. bekneipen, bezwicken.
4837. oščítiti, -ščı̑tim, vb. pf. mit einem Schilde versehen, schilden, Cig.
4838. oščŕbati, -am, vb. pf. schartig machen, ausscharten, Cig.; — prim. oškrbati.
4839. oščrbíniti, -ı̑nim, vb. pf. = oščrbati, M.
4840. oščŕbiti, -im, vb. pf. = oščrbati: o. skledo, nož, C.
4841. oščúliti, -ȗlim, vb. pf. = oštuliti, stutzen: oščuljeno oblačilo, C.; (ošuliti, Z.).
4842. ošemáriti, -ȃrim, vb. pf. = v šemo napraviti koga, maskieren, Polj.
4843. ošemẹ́ti, -ím, vb. pf. närrisch werden, Polj.
4844. ošę́miti, -šę̑mim, vb. pf. verlarven, vermummen, maskieren: o. koga, o. se, Cig., Jan., M., C.
4845. ošę́pati, -am, vb. pf. hinkend werden; vol je ošepal; bolezen na parkljih stori, da živinče ošepa, Levst. (Nauk).
4846. ošepavẹ́ti, -ím, vb. pf. hinkend werden, C.; konj je ošepavel, Bes.
4847. ošepiti, -im, vb. pf., pogl. oščepiti.
4848. ošepniti, -nem, vb. pf., pogl. oščepniti.
4849. ošę̑stkati, -am, vb. pf. abzirkeln, Z.
4850. ošę̑škati, -am, vb. pf. abprügeln, Cig., Jan., C., Kr.
4851. ošíbati, -šı̑bam, vb. pf. mit der Ruthe abstäupen, Cig.
4852. ošibíti, -ím, vb. pf. biegen, jvzhŠt.; verbiegen, Z.
4853. ošı̑bkati, -am, vb. pf. schwächen, Vod. (Izb. sp.); — prim. šibek.
4854. ošíniti, -šı̑nem, vb. pf. 1) mit einem langen, dünnen Gegenstande einen Streich versetzen, abschmitzen, Z., Gor.- Levst. (Rok.); o. koga po rokah s šibico, Vrt.; übhpt. einen Schlag versetzen: tako te bom ošinil, da boš Benetke videl, BlKr.; — ( fig.) o. zavidnike, Zora; — streifen: strela ošine lipo, Let.; v tem hipu trešči v drevo in ošine pastirja, Vrt.; — 2) o. se, sich abstreifen: suha strn, če se varno ne nosi, rada se ošine, t. j. zrnje odpade, BlKr.; — preja se ošine na vretenu (springt ab), BlKr.
4855. ošíšati, -am, vb. pf. die Haare kurz abschneiden, Cig.
4856. ošı̑škati, -am, vb. pf. = ošišati, Dol.
4857. ošíti, -šı̑jem, vb. pf. = obšiti, Mur., Cig.
4858. oškilẹ́ti, -ím, vb. pf. schielend werden, C.
4859. oškíliti, -škı̑lim, vb. pf. schielend gewahren, C.
4860. oškítiti, -škı̑tim, vb. pf. = oščititi, Cig.
4861. oškǫ́diti, -škǫ̑dim, vb. pf. beschädigen; oškojen, beschädigt, jvzhŠt.
4862. oškǫ́dovati, -ujem, vb. pf. beschädigen, benachtheiligen; — verletzen, Cig.
4863. oškǫ̑mpati, -am, vb. pf. glatt abscheren, Gor.- Z.; (oškombati) C., Nov.; ( prim. škompa = škopa?).
4864. oškǫ́rnjičati, -am, vb. pf. mit Stiefeln versehen: oškornjičan, gestiefelt, C.
4865. oškrábati, -am, vb. pf. bekratzen, Cig., ogr.- C.; — oškraban kruh, ein Brot mit abgeraspelter Rinde, das Raspelbrot, Cig.
4866. oškrȃmpati, -am, vb. pf. = oškrabati; (mit Nägeln, Klauen, Dornen) bekratzen, C.
4867. oškrámpniti, -škrȃmpnem, vb. pf. kratzen, ritzen, C.; — prim. oškrampati.
4868. oškrápniti, -škrȃpnem, vb. pf. krustig, rindig, rauh werden, C.; zemlja oškrapne, C.
4869. oškŕbati, -am, vb. pf. = oškrbiti, Z.
4870. oškŕbiti, -im, vb. pf. schartig machen, Jan., Lašče- Levst. (Rok.); o. skledo, oškrbljena majolika, BlKr.
4871. oškrbljáti, -ȃm, vb. pf. schartig machen: o. steklo, das Glas abbrechen, abfiedern, abfügen, Cig.; — durch Benagen schartig machen, Jan.
4872. oškrlátiti, -ȃtim, vb. pf. 1) v škrlat obleči, bepurpuren, Cig.; — 2) purpurroth machen, Cig.
4873. oškrnę́vzati, -am, vb. pf. durch Beschneiden verunstalten, Gor.- Cig., ZgD.; — prim. oškrniti.
4874. oškŕniti, -škȓnem, vb. pf. abbröckeln; oškrnjen, abgenagt, Dict.; — quetschen ( z. B. zwischen der Thüre), C.
4875. oškŕnjati, * -am, vb. pf. benagen, anfressen, Štrek.; podgana je oreh oškrnjala, Cig.
4876. oškrnjícati, -am, vb. pf. zustutzen, Ravn.- Cig.
4877. oškrofotáti, -ȃm, vb. pf. = oškropotati, Mur.
4878. oškropíti, -ím, vb. pf. bespritzen.
4879. oškropotáti, -ȃm, vb. pf. bespritzen, besudeln, Cig.
4880. oškroptáti, -ȃm, vb. pf. = oškropotati, Mur.; s krvjo kaj o., Burg.
4881. oškŕtati, -am, vb. pf. škrtaje oglodati, opraskati, mit einem gewissen Geräusch benagen, bekratzen; o. mizo, steno, Cig.; miši so desko oškrtale, jvzhŠt.
4882. ošlániti, -šlȃnem, vb. pf. mit einer Peitsche oder Ruthe schlagen, M., Gor.- Levst. (M.).
4883. ošlátati, -šlȃtam, vb. pf. 1) betasten, befühlen, abgreifen; — o. koga, abprügeln, Cig.; — 2) durch Tasten wahrnehmen, ertasten; krajcar v žepu o.; — ošlatana laž, eine handgreifliche Lüge, C.
4884. ošlẹ́viti se, -im se, vb. pf. sich betrinken, M., C., Levst. (Rok.); — prim. 2. šleva.
4885. ošpẹ̑gati, -am, vb. pf. ausspähen, Cig.; bespähen, C.; — prim. špegati.
4886. ošpíčiti, -špı̑čim, vb. pf. spitzen, Cig., Jan.; (po nem.).
4887. oštempljáti, -ȃm, vb. pf. abstempeln, Cig.
4888. oštẹ́ti, -štẹ̑jem, vb. pf. ausmachen, auskanzeln, auszanken; hudo o. koga.
4889. oštevíłčiti, -ı̑łčim, vb. pf. mit Zahlen versehen: strani o., paginieren, Cig. (T.).
4890. oštevíliti, -ı̑lim, vb. pf. mit Zahlen (Nummern) versehen, numerieren, DZ.
4891. oštevı̑łkati, -am, vb. pf. benummern, Cig.
4892. oštorẹ́ti, -ím, vb. pf. zum Klotz werden, verstocken, Guts., Mur., Cig.; — erstarren, Cig.
4893. oštrẹ́kniti, -štrẹ̑knem, vb. pf. entlauben: vejo o., C.
4894. oštŕkati, -štȓkam, vb. pf. mit dünnen Strahlen bespritzen.
4895. oštrofáti, -ȃm, vb. pf. bespritzen, besudeln, Z.
4896. oštúliti, -štȗlim, vb. pf. abstutzen: konju rep o., Cig.
4897. oštȗpati, -am, vb. pf. s štupo potrositi; pfeffern, Cig., Levst. (Rok.).
4898. ošȗkati, -am, vb. pf. abstutzen: o. hlod, Cig.; — prim. ošuliti.
4899. ošúliti, -šȗlim, vb. pf. stutzen, Z.; ošuljen, gestutzt, C.; ošuljena suknja, Z.; — ošuljen sod, ein nicht gleichmäßig rundes Fass, C.; — nam. oščuliti.
4900. ošvígati, * -švı̑gam, vb. pf. mit der Ruthe Streiche geben, abstäupen, Cig., M., Dol.

   4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801 4.901 5.001 5.101 5.201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani