kr=vb. pf. (1.601-1.700)

1601. izvláčiti, -im, vb. pf. 1) durch wiederholtes Schleppen herausbringen, hervorschleppen, Cig.; vso vrhovino sem izvlačil iz hoste, alles Abholz habe ich aus dem Walde geschleppt, jvzhŠt.; — 2) aufeggen, auseggen, Cig.
1602. izvlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. heraus-, hervorziehen; i. koga iz vode, i. kaj izpod postelje; — auspumpen, Cig.; — entziehen (= aussüßen): i. sol, Cig.
1603. izvóditi, -vǫ́dim, vb. pf. 1) führend, leitend herausbringen, ausführen, Mur., Cig.; starka je mlade izvodila, Z.; rod svoj i., Str.; — 2) folgern, deducieren, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
1604. izvǫ̑hati, -am, vb. pf. durch Riechen herausfinden, auswittern; ausschnüffeln.
1605. izvojeváti, -ȗjem, vb. pf. (durch Krieg) erkämpfen, C.; i. si kaj, Let.
1606. izvojskováti, -ȗjem, vb. pf. (durch Krieg) erkämpfen, Cig.
1607. izvóliti, -vǫ́lim, vb. pf. 1) eine Wahl treffen, wählen, erwählen; izvoli si eno ali drugo, kesal se boš; i. koga za poslanca; — 2) izvolite! belieben sie! Cig., nk.; ( rus.).
1608. izvonjáti se, -ȃm se, vb. pf. verduften, Cig.
1609. izvǫ́ščiti, -im, vb. pf. durch Wünschen bekommen, erwünschen, Cig.
1610. izvotlíti, -ím, vb. pf. aushöhlen, durchhöhlen.
1611. izvóziti, -vǫ́zim, vb. pf. 1) durch Fahren (Fuhren) heraus-, fortschaffen, herausführen; pred dežjem i. seno pod streho; ves gnoj i. na njivo; veliko blaga i. črez mejo; — 2) durch Fahren verderben, ausfahren; izvožena cesta; — 3) i. se, z vožnjo premoženje zapraviti: z dvema konjema se je nekdaj vozil, ali izvozil se je, Polj.
1612. izvpíti se, -vpı̑jem se, vb. pf. sich beim Schreien erschöpfen, seine Stimme ausschreien, Cig.
1613. izvprášati, -am, vb. pf. erfragen, erforschen, Meg.; njega velikost se ne more i., ("izuprašati") Trub. (Psal.); on dela velike reči, katere se ne mogo i., ("izvprašati") Dalm.
1614. izvráčiti, -im, vb. pf. auscurieren, heilen: i. bolezen, bolnika, Cig., vzhŠt.; i. se, sich auscurieren, jvzhŠt.
1615. izvrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) hinauswerfen; denarja iz mošnje si i., C.; — i. se, ausschlagen: mozol se mi je izvrgel, ogr.- C.; — 2) als untauglich verwerfen, ausstoßen; i. sodnika, pričo, Cig.; mene so izvrgli = nečejo me imeti v svoji družbi, jvzhŠt.; — i. komu kaj, jemandem etwas bemängeln, ausstellen, Cig., C.; — 3) fehlgebären, abortieren ( v. Thieren), Cig., Jan., C., Lašče- Levst. (M.), jvzhŠt.; kobila, krava, ovca je izvrgla, jvzhŠt.; — i. se, ausarten, Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.); sad se je izvrgel, C.; i. se v kaj, C.; ti si se v vraga izvrgel, Z.; i. se na hudo, M.; — i. se po kom, jemandem nacharten, Mur., Cig., Jan., C.; po očetu se je izvrgla, Mur.; — 4) = izviniti: nogo si i., Mur.; — i. se, sich werfen (o lesu), Cig.; — 5) abwerfen, eintragen, Mur., Jan., C.; ta mi je malo izvrgla (zvrgla), die Sache hat mir wenig eingetragen, Mur.
1616. izvrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. 1) (sprudelnd) entquellen, Z.; — 2) ausgähren (vom Bier, Most), Cig.
1617. izvŕniti, -nem, vb. pf. umwerfen, umstürzen; i. voz; dvakrat je izvrnil, er hat zweimal umgeworfen; oba vkupe vozila, oba vkupe izvrnila = mitgefangen, mitgehangen, Jurč.; kupico i., ein Glas leeren; i. koga, jemanden zu Boden stürzen, umreißen; i. se, umkippen, umstürzen ( intr.), umfallen; voz se je izvrnil; pijanec se izpreobrne, kadar se v jamo izvrne; izvrnjen, umgestürzt, verkehrt; izvrnjena slika, ein verkehrtes Bild, Žnid.; — škornje i., die Stiefel schieftreten, Z., jvzhŠt.; škorenj se mi je izvrnil, ich habe den Stiefel schiefgetreten, jvzhŠt.; — wenden: krivdo na koga i., die Schuld auf jemanden wälzen, Cig., Jan.; — verdrehen: besede i., Cig. (T.); — auslegen: vse so mu na hudo izvrnili, alles hat man ihm übel ausgelegt, Krelj; ( nav. zvrniti; toda prim. hs. izvrnuti, rus. izvernutь, umstürzen).
1618. izvŕpati, -vȓpam, -pljem, vb. pf. = izgrebsti: pren. abnöthigen, i. komu kaj, Jan.; mit Gewalt nehmen, Dict.
1619. izvrstíti, -ím, vb. pf. ausreihen, Z.; i. okolico iz okraja, SlN.; ausschichten, Šol.
1620. izvršíti, -ím, vb. pf. vollziehen, vollstrecken, exequieren, Cig., Jan., nk.; i. sodbo, Cig.; — vollbringen, Meg.; i. svojo dolžnost, seiner Pflicht nachkommen, Jan.; erfüllen: i. željo, Cig.; i. se, sich erfüllen, Cig.; pregovor se je izvršil, Navr. (Let.); nav. zv-; prim. zvršiti.
1621. izvŕtati, -vȓtam, vb. pf. 1) durch Bohren herausbringen, herausbohren; — durch dringende Bitten erlangen: i. kje kak krajcar, Vrt.; — 2) ausbohren, bohren; luknjo, veho i.; — ausgrübeln, ergrübeln, Cig.; misel strašno je izvrtal, Ravn.
1622. izvrvráti, -ȃm, vb. pf. aufhören zu sprudeln, aussprudeln, (vom Most, Bier), Cig.
1623. izvzę́ti, -vzámem, vb. pf. ausnehmen, Cig., Jan., nk.; izvzemši, ausgenommen, mit Ausnahme, C., nk.
1624. izzȃnkati, -am, vb. pf. aus den Schlingen, Banden lösen, Cig.
1625. izzídati se, -am se, vb. pf. sich arm bauen, sich überbauen, Cig.
1626. izzmę́rjati, -am, vb. pf. ausschelten, Cig.
1627. izznáti, -znȃm, vb. pf. aussehen, auserwählen: i. koga za kaj, V.-Cig.
1628. izznojíti, -ím, vb. pf. als Schweiß aussondern, ausschwitzen, Cig.
1629. izzǫ̑bčati, -am, vb. pf. zackig ausschneiden, auszacken, Cig.
1630. izzváti, -zóvem, vb. pf. herausfordern, nk.
1631. izzvízdati, -am, vb. pf. = izžvižgati, Cig.
1632. izžȃgati, -am, vb. pf. (her)aussägen.
1633. izžaríti, -ím, vb. pf. 1) ausstrahlen, Cig. (T.); — 2) i. se, verglühen, verstrahlen, Cig.
1634. izžebráti, -ȃm, vb. pf. sein Gebet zuende leiern, Cig.
1635. izžəhtẹ́ti, -ím, -ẹ̑jem, vb. pf. = pokvariti se, po zlu iti (o jedilih), Podkrnci- Erj. (Torb.).
1636. izžę́ti, -žmèm, vb. pf. (her)ausdrücken, entpressen; vodo iz perila i., auswinden, Cig.; ločitev bo izžela marsikatero solzo, Cv.; — erpressen, Cig.; ausringen: perilo i., Cig., Jan.; — entsaften, Cig.
1637. izžę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel herausschneiden; — 2) = dožeti, M.
1638. izžgáti, -žgèm, vb. pf. herausbrennen, ausbrennen; i. rano; aussengen, Cig.
1639. izžíliti, -žı̑lim, vb. pf. von Adern befreien, ausädern, entädern, V.-Cig.
1640. izžlabudráti, -ȃm, vb. pf. = izblebetati, ausplauschen.
1641. izžlẹ́biti, -žlẹ́bim, vb. pf. auskehlen, ausriefen, Cig.; i. dogo, hohlschneiden, ausziehen, Cig.; — i. se, sich aufwerfen (vom Holz), Cig.
1642. izžlempáti, -ȃm, vb. pf. ausschlampen, aussaufen, Cig.
1643. izžlepáti, -ȃm, vb. pf. = izžlempati, Dalm.
1644. izžlı̑ndrati, -am, vb. pf. ausschlacken, Cig.
1645. izžlobodráti, -ȃm, vb. pf. = izžlabudrati, Cig.
1646. izžmíkati, -kam, -čem, vb. pf. ausdrücken, Meg.; auspressen, Mur., Cig.
1647. izžrẹ́bati, -am, vb. pf. auslosen, verlosen, C., nk.; — hs.
1648. izžrebíti se, -ím se, vb. pf. aufhören Fohlen (Füllen) zu werfen, ausfohlen, Cig.
1649. izžréti, -žrèm, vb. pf. (her)ausfressen, Cig.
1650. izžúgati, -žȗgam, vb. pf. erdrohen, abdrohen: i. komu kaj, i. denar iz koga, Cig., C.
1651. izžúliti, -im, vb. pf. 1) wegreiben ( z. B. den Schmutz aus der Wäsche), Cig.; — i. iz koga kaj, erpressen, Cig.; — 2) i. perilo, reibend auswaschen, jvzhŠt.
1652. izžvę́čiti, -im, vb. pf. fertig kauen, auskauen, Cig.
1653. izžvenkljáti, -ȃm, vb. pf. durch Schellen herausbringen: i. koga iz postelje, Cig.
1654. izžveplíti, -ím, vb. pf. ausschwefeln ( z. B. Flecken aus der Wäsche), Cig.; izžvepljeni premog, Coax, (izžep-) Cig.
1655. izžvížgati, -am, vb. pf. 1) durch Pfeifen herausbringen, herauspfeifen, Cig.; — 2) auspfeifen: i. koga, nk.
1656. jáviti, -im, I. vb. pf. 1) melden, bekannt geben, Jan., C., nk.; — j. se, sich melden, Cig.; javi se mimo grede pri meni, BlKr.; — 2) j. se, sich zeigen, erscheinen, Cig., ogr.- C.; sv. Jožef se je javil in v Betlehem prišel, ogr.- C.; — II. vb. impf. otrok se javi, das Kind kommt (bei der Geburt) zum Vorschein, Hal.- C.
1657. jávkniti, jȃvknem, vb. pf. aufjammern, jammernd aussprechen, LjZv.
1658. ję́gniti, ję̑gnem, vb. pf. ad jegati = golsniti, Erj. (Torb.); kar jegnil ni, Z.; — prim. jekniti (?).
1659. ję́kniti, ję̑knem, vb. pf. einen Laut hören lassen, SlN.; aufächzen, Mur., Jan.; — beim Fallen, Schlagen oder Anstoßen einen Schall hören lassen, Mur., C., Bes.; tako me je vrgel, da je vse v meni jeknilo, Z.
1660. ję́njati, -am, vb. pf. = nehati, aufhören; j. komu, nachgeben: Aron jim jenja, Ravn.; — prim. henjati.
1661. ję́ti, jámem, vb. pf. anfangen (z glagoli); jel se je tresti, er begann zu zittern; Lavdon v Belgrad streljat jame, Npes.-K.; Kraljič pa jame govoreč: Nič teže mi ni v srcu več, Npes.-K.
1662. júgniti, jȗgnem, vb. pf. aufthauen, C. ( Vest.).
1663. júhniti, jȗhnem, vb. pf. mucksen, Jan., M., vzhŠt.; ne juhni mi več! SlGor.; kakor bi juhnil = kakor bi trenil, Glas.
1664. kániti, kȃnem, vb. pf. 1) intr. tröpfeln, in einem oder mehreren Tropfen fallen; nekaj tinte je kanilo na papir; ni nikar kaplje kanilo, kein Tropfen fiel, Ravn.- Mik.; — kakor kane, je nachdem es sich trifft; na srce mu je kanilo, er ist vom Schlagflusse berührt worden, Z.; ("kadar človeku zvoni v ušesih, tri kaplje v njem visijo; ako mu katera na srce pade, zadene ga mrtvoud", jvzhŠt.); — 2) trans. einen oder mehrere Tropfen fallen lassen; nekoliko kapljic vina kaniti med vodo.
1665. kápniti, kȃpnem, vb. pf. = kaniti, Mur., Rož.- Kres.
1666. kávsniti, kȃvsnem, vb. pf. mit dem Schnabel oder mit einem ähnlichen Gegenstande piken, haken, schnappen.
1667. kəcniti, -nem, vb. pf. berühren, Jarn.; — mit der Ruthe schlagen, Jan. (H.).
1668. kę́hniti, kę̑hnem, vb. pf. = kihniti, Mur., Volk.- M., Mik.
1669. kíhniti, kı̑hnem, vb. pf. einmal niesen; kihniti se mi hoče, es ist mir nieserlich, Cig.
1670. kímniti, kı̑mnem, vb. pf. eine nickende Kopfbewegung machen, Mur., Cig., Jan., Mik.
1671. kíniti, kı̑nem, vb. pf. 1) eine nickende Kopfbewegung machen, Alas.; z glavo k., Dol.; — winken, Hal.- C.; — 2) tudi: impf. trava ne raste več, ampak kine, C.; ajda po mrazu kine, Z.; — k. k čemu, für etwas eingenommen sein, Cig.; — prim. stsl. kyti, nicken.
1672. kínkniti, kı̑nknem, vb. pf. einmal nicken: z glavo k., Jurč.; — überkippen, Cig.; dremaje z voza kinkniti, Z.; — zid je kinknil, die Mauer hat sich gesenkt, Cig.
1673. kípniti, kı̑pnem, vb. pf. aufgehen (vom Teige), auflaufen; kruh neče kipniti, je že kipnil; (tudi impf. jvzhŠt.).
1674. kláfniti, klȃfnem, vb. pf. ein unflätiges Wort aussprechen, C.
1675. klapoúšniti, -ȗšnem, vb. pf. eine Ohrfeige versetzen, Cig.
1676. klapoúzniti, -ȗznem, vb. pf. eine Ohrfeige versetzen: k. koga, Mur.
1677. klávsniti, klȃvsnem, vb. pf. = kavsniti, Jan., C., M.
1678. klę́cniti, klę̑cnem, vb. pf. im Gehen in die Knie sinken, eine knickende, hinkende Bewegung machen, C.; — wanken: voz je klecnil, Z.
1679. klę́kniti, -nem, vb. pf. eine knickende, wankende Bewegung machen, ogr.- Mik., Z.; — = poklekniti, Mur., Cig., Jan., ogr.
1680. klę́nčiti, klę̑nčim, vb. pf. = klenkniti, C.
1681. klę́nkniti, klę̑nknem, vb. pf. einen Glockenlaut anschlagen, oder einen solchen von sich geben.
1682. klépniti, klę̑pnem, vb. pf. einen Klapplaut bewirken: einen Klapp versetzen, Cig.; — zufallen: pokrov klepne, der Deckel fällt zu, C.; — erklirren, M.
1683. klę́sniti, klę̑snem, vb. pf., Šol., C.; pogl. klecniti.
1684. klẹ́stniti, klẹ̑stnem, vb. pf. 1) beschneiden, abästen, C.; — 2) schlagen, C.
1685. klíkniti, klı̑knem, vb. pf. ausrufen, Jan., nk.
1686. 1. kljúkniti, kljȗknem, vb. pf. niederhocken, C.; — zusammenknicken ( z. B. vom überreifen Getreide), Z.
1687. 2. kljúkniti, kljȗknem, vb. pf. anklopfen, Jarn., Cig.
1688. kljúniti, kljȗnem, vb. pf. mit dem Schnabel picken, hacken; — prim. kljuvati.
1689. klófiti, klǫ̑fim, vb. pf. 1) = klofniti, Jan.; — 2) zuklappen, C.
1690. klófniti, klǫ̑fnem, vb. pf. eine Ohrfeige geben, k. koga, Mur., Kr.
1691. klofútniti, -ȗtnem, vb. pf. eine Ohrfeige versetzen, k. koga, Cig.
1692. klǫ́mpniti, klǫ̑mpnem, vb. pf. platschen: v vodo k., SlN.
1693. klǫ́ncniti, klǫ̑ncnem, vb. pf. eine hinkende Bewegung machen, stolpern, Fr.- C.
1694. klǫ́nčniti, klǫ̑nčnem, vb. pf. fallen, C.; (o odsekani glavi), Npes.-Vraz; — pogl. kloncniti.
1695. kloniti, -nem, vb. pf. sich neigen, sinken, C., SlN.; k tlom mi je vela glavica klonila (o cvetlici), Levst. (Zb. sp.); — prim. hs. klonuti, sinken.
1696. klǫ́nkniti, klǫ̑nknem, vb. pf. platschen, BlKr.- M.
1697. klópniti, klǫ̑pnem, vb. pf. einschnappen, zuklappen, Cig., Jan.
1698. klúmniti, klȗmnem, vb. pf. = pokimati, ogr.- C.
1699. kničemrati, -am, vb. pf. verderben, Levst. (Zb. sp.).
1700. kǫ́bniti, kǫ̑bnem, vb. pf. hereinbrechen: sodni dan če na nje kobniti, Krelj- Mik.; zdajci kobne strašna nevihta, Vrt.

   1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani