kr=vb. pf. (1.501-1.600)

1501. iztésati, -tę́šem, vb. pf. mit der Axt ausarbeiten, aushauen, auszimmern; ne more se iz vsakega lesa podoba iztesati, Cig.
1502. iztı̑rati, -am, vb. pf. hinausjagen; fortjagen: od hrama i., Valj. (Vest.); verbannen, Cig., Jan.
1503. iztı̑rjati, -am, vb. pf. = izterjati.
1504. iztískati, -am, I. vb. impf. ad iztisniti; herausdrücken, auspressen, entpressen, Cig., Jan.; — II. vb. pf. zuende drucken, den Druck beenden: knjigo, vse knjige i., nk.
1505. iztísniti, -tı̑snem, vb. pf. mit einem Druck herausbringen, ausdrücken, entpressen; — herausdrängen, herausschieben.
1506. iztíščati, -ím, vb. pf. durch anhaltendes Drücken herausbringen, hinausdrücken, Mur.; — i. koga, verdrängen, nk.; — i. iz koga kaj, jemandem etwas abdrücken, Cig.
1507. iztkáti, -tkȃm, -tčèm, (-təčèm, -tkèm), vb. pf. fertigweben, ausweben.
1508. iztláčiti, -tlȃčim, vb. pf. durch Pressen, Drücken herausbringen, erpressen, auspressen; i. mošt iz sadja, Pirc; — solze i., Thränen erzwingen, C.; težko i. kako besedo iz koga, jvzhŠt.; mit dem Treten ( z. B. der Trauben) fertig werden: vse grozdje smo iztlačili.
1509. iztlẹ́či, -tółčem, vb. pf. = iztolči, Cig.
1510. iztlẹ́ti, -tlím, vb. pf. zuende glimmen, verglimmen, Cig.
1511. iztóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) vollends ausschenken; vino i. iz steklenice, iz soda; — entströmen machen: ta misel mi grobo solz iztoči, C.; kri komu i., jemanden entbluten, Cig.; — 2) ausdrechseln, Cig.
1512. iztogotíti se, vb. pf. sich ausärgern, seine Wuth ausschäumen lassen, Cig.
1513. iztółči, -tółčem, vb. pf. herausklopfen, aushämmern; — erklopfen, Cig.
1514. iztołkljáti, -ȃm, vb. pf. durch leichtes Klopfen herausbringen, C.
1515. iztołmáčiti, -ȃčim, vb. pf. ausdeuten, verdolmetschen, Cig.; übersetzen, C.; v slovenski jezik i., Dalm., Rec.
1516. 1. iztopíti, -ím, vb. pf. durch Schmelzen herausbringen, ausschmelzen, Cig.
1517. 2. iztǫ́piti, -im, vb. pf. abstumpfen, M.
1518. iztovoríti, -ím, vb. pf. entfrachten, Cig.; pogl. raztovoriti.
1519. iztǫ́žiti, -tǫ́žim, vb. pf. durch eine gerichtliche Klage erlangen, erreichen, einklagen, erklagen; i. dolg; tožil sem, pa nič nisem iztožil.
1520. 1. iztrápiti, -trȃpim, vb. pf. ausplagen, ausmartern, Cig.; abquälen, C.
1521. 2. iztrápiti, -trȃpim, vb. pf. i. komu glavo, um, den Kopf verrücken, Cig.; — prim. trap.
1522. iztrátiti, -im, vb. pf. = potratiti, vergeuden, Z.
1523. iztȓcati, -am, vb. pf. ausklopfen: i. posodo, da prah odleti, C.
1524. iztrẹ́biti, -im, vb. pf. 1) als untauglich ausmerzen, wegputzen; blato, glen i. iz jarka; — ausscheiden ( zool.), Cig. (T.); — eliminieren, Cel. (Ar.); — ausrotten, vertilgen, Mur., Cig., Jan.; — 2) (durch Ausmerzung, Ausscheidung des Untauglichen) reinigen, putzen, i. drevje, zelje, solato; i. si zobe, sich die Zähne ausstochern; i. gozd, einen Wald durchlichten, Cig.; črešnje so se zelo iztrebile, t. j. mnogo jih je, preden so dozorele, popadalo z drevesa; — i. jarek, einen Graben ausräumen, ausputzen; — i. zaklano žival, ausweiden; — i. želodec, den Magen reinigen; — i. se. den Mastdarm entleeren; i. se, sich der Nachgeburt entledigen; — iztrebi se od tod! packe dich fort! Cig.
1525. iztrẹbúšiti, -ȗšim, vb. pf. = iztrebiti, ausweiden, Cig., C.
1526. iztrépati, ** -trę́pljem, -trepáti, -pȃm, vb. pf. 1) durch Schlagen, Schwingen herausbringen, ausschwingen: i. otre iz lanu, Cig.; — 2) ausschwingen: i. perilo, Cig.; i. štrene, Gor., Dol.
1527. iztrepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. 1) i. iz-, entbeben, Cig.; — 2) aufhören zu beben, Z.
1528. iztrẹ́skati se, -trẹ̑skam se, vb. pf. aufhören einzuschlagen: iztreskalo je, Z.; oblaki so se iztreskali, die Wolken haben sich entladen, Cig.
1529. iztrę́sti, -trę́sem, vb. pf. ausbeuteln, ausschütteln; i. kaj iz vreče; — otroci in stari ljudje kmalu jok iztresejo, Jan. (Slovn.); — i. jezo, seinen Zorn ausschütten, sich ausärgern, Cig.
1530. iztrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) durch Reiben herausbringen: i. blato iz obleke, Cig.; — 2) fertig brecheln.
1531. iztrẹ́zniti, ** -im, vb. pf. vom Rausche befreien, nüchtern machen, ernüchtern; — i. se, nüchtern werden.
1532. iztrẹ́zvati, -am, vb. pf. = iztrezniti, nüchtern machen, i. se, nüchtern werden, Dol.
1533. iztrẹ́zviti, -im, vb. pf. = iztrezniti, Cig., M.; mož se iztrezvi, sramuje se, Cv.
1534. iztŕgati, -tȓgam, vb. pf. (her)ausreißen, entreißen; palico komu iz rok i.; — i. se, sich entreißen, entwinden, Cig.
1535. 2. iztrgováti, -ȗjem, vb. pf. aufhören Handelsgeschäfte zu treiben; — i. se, sich bei den Handelsgeschäften ruinieren, SlN.
1536. iztŕkati, -tȓkam, vb. pf. 1) durch Klopfen herausbringen, erklopfen, Cig.; med iz satovja i., Z.; — 2) ausklopfen: pipico i. ob nohet, Jurč.
1537. iztrkljáti, -ȃm, vb. pf. durch leichtes Klopfen herausbringen, ausklopfen, Cig.
1538. iztrobę́ntati, -am, vb. pf. = raztrobentati, ausposaunen, Mur., Cig.
1539. iztrǫ́biti, -im, vb. pf. 1) = nehati trobiti; — 2) = raztrobiti, ausposaunen, Cig.
1540. iztrohnẹ́ti, -ím, vb. pf. vermodern, verwesen, Cig. (T.); — prim. strohneti.
1541. iztrǫ̑mbati, -am, vb. pf. auspumpen, Cig.
1542. iztrǫ́siti, -trǫ́sim, vb. pf. ausstreuen, ausschütteln, verstreuen; zrnje se je iz klasov iztrosilo.
1543. iztrošíti, -ím, vb. pf. 1) aufbrauchen, verausgaben; — i. se, sich verausgaben, SlN.; modre izreke so se iztrošile, haben sich abgenützt, sind veraltet, SlN.; — 2) i. se, verwittern: kamen se je iztrošil, Erj. (Min.).
1544. iztrpẹ́ti, -ím, vb. pf. ausdulden, ausdauern, Cig.
1545. iztrpínčiti, -ı̑nčim, vb. pf. 1) durch Quälen erlangen, erquälen: i. kaj iz koga, Cig.; — 2) ausquälen, ausmartern: i. koga, Cig., M.
1546. iztrúditi, -im, vb. pf. abmatten, ermüden, Cig., Jan., M.; i. se, sich zerplagen, z delom se i., sich abarbeiten, Cig.
1547. iztrúpiti, -im, vb. pf. = razbiti, obrabiti; črevlje i., Krn- Erj. (Torb.).
1548. iztŕžiti, -tȓžim, vb. pf. Geld für die verkaufte Ware bekommen, lösen; dvajset goldinarjev je iztržil; veliko je iztržil, er hat ein gutes Geschäft gemacht; — (die Ware) anbringen: vse sem iztržil.
1549. iztúhtati, -am, vb. pf. ergrübeln, ausklügeln, aussinnen.
1550. iztulhati, -am, vb. pf. aushöhlen, V.-Cig.
1551. iztúliti, -im, vb. pf. ausheulen; — i. se, sich ausheulen, Cig.
1552. iztúrjati se, -am se, vb. pf. ausrammeln, Z.
1553. iztútati se, -am se, vb. pf. ausschmollen, Cig.
1554. izubǫ́žati, -bǫ̑žam, vb. pf. in seiner Armut erübrigen: to je vse, kar sem mogel i., (zbožati) Z.
1555. izučíti, -ím, vb. pf. 1) auslehren, abrichten, ausbilden; — i. se, auslernen, ausstudieren, sich ausbilden; i. se za duhovnika, LjZv.; izučen, einer der ( z. B. ein Handwerk) ausgelernt hat: i. mizar, kovač; — 2) witzigen; izučilo me je, ich bin gewitzigt worden, C.; — i. se, klug werden, Cig.
1556. izuháti, -ȃm, vb. pf. bei den Ohren nehmen: i. koga, Cig., Dol., Gor.
1557. izumẹ́ti, -ẹ̑jem, -ẹ̑m, vb. pf. erfinden, Cig. (T.), Vrt.; vse to so izumeli brez tolicih troškov, Levst. (Močv.).
1558. izúmiti, * -im, vb. pf. 1) = izumeti, ersinnen, erfinden, Jarn., Cig., Jan., C., nk.; i. teorijo, Žnid.; izmišljeni a ne še izumljeni "modrijanski kamen", Navr. (Let.); — 2) i. si kaj, sich etwas erklären, es einsehen, C.; — 3) verwirrt machen, M., C.; i. se, verwirrt werden, den Verstand verlieren, Cig., C.; ( stsl.).
1559. izumrẹ́ti, -mrèm, (-mŕjem), vb. pf. aussterben, Jan., Cig. (T.); — hs.
1560. izȗpati, -am, vb. pf. auf Credit ausleihen, M.
1561. izúrčiti, -im, vb. pf. behexen: i. koga ( n. pr. z očmi), Pjk. (Črt.), Gor.; — nam. izuročiti; prim. urok.
1562. izúriti, -ȗrim, vb. pf. geübt machen, einüben, ausbilden: i. koga v čem, Cig., Jan., nk.; i. telo, den Körper ausbilden, Cig.; i. um, den Verstand üben, ausbilden, Cig.; i. se, sich einüben, sich einschießen, sich ausbilden, Cig., Jan., nk.
1563. izuročiti, -im, vb. pf., pogl. izurčiti.
1564. izústiti, * -im, vb. pf. aussprechen, Cig., C.; ni mogel besede izustiti, er konnte kein Wort vorbringen, Cig.; hvalo i. komu, den Dank aussprechen, Levst. (Močv.).
1565. izúti, -ȗjem, vb. pf. (die Fußbekleidung) ausziehen: i. koga, i. komu črevlje, Meg., Trub., Jarn., Mur., nk.; — govori se pogostoma: zuti; prim. sezuti.
1566. izvábiti, -im, vb. pf. heraus-, hervorlocken, entlocken; i. koga od doma; i. komu solze; i. denar iz koga, Cig.
1567. izváditi, -vȃdim, vb. pf. einüben, (zv-) Šol.; na gonjo i. psa, (zv-) Cig.
1568. izvadljáti, -ȃm, vb. pf. = izsrečkati, C.
1569. izvȃgati, -am, vb. pf. auswägen, abwägen.
1570. izvalíti, -ím, vb. pf. 1) herauswälzen; sod iz kleti i.; i. se, sich wälzend hervorkommen; čreva so se mu izvalila, die Gedärme drangen ihm hervor, Cig.; — 2) ausbrüten; i. se, ausgebrütet werden, (aus dem Ei) auskriechen; koklja je piščance izvalila; piščanci so se izvalili.
1571. izváljati, -am, vb. pf. 1) herauswälzen; i. sod iz kleti; — 2) auswalken; i. sukno, Cig.; — perilo i., abrollen, Cig.; — = razvaljati: i. testo.
1572. izvaljȗckati, -am, vb. pf. herauswälzen, Cig.
1573. izvaríti, -ím, vb. pf. 1) durch Schweißen reinigen, ausschweißen: i. železo, Cig.; — 2) fertig kochen, auskochen, Cig., Jan.; ( hs.).
1574. izvẹ́dẹti, -vẹ́m, vb. pf. 1) in Erfahrung bringen, auskundschaften, Mur., Jan.; prim. zvedeti; — 2) i. se, sich zurecht finden, Cig., Jan.; ništer se ne izve, kje je, Trub.; odpeljani golob se nič več ne izve, Ravn.; i. se v kaj, sich in etwas hineinfinden, Cig.; da se bomo bolj izvedeli v veliko in lepo prigodbo, Ravn.; — izveden, der sich auskennt, erfahren, sachverständig; zvedeni možje.
1575. izvedríti, -ím, vb. pf. = razvedriti, aufheitern, i. se, sich aufheitern.
1576. izvẹ́gati, -am, vb. pf. vegasto storiti, schief machen, Mur.
1577. izvẹ̑jati, -jam, -jem, vb. pf. mit der Wurfschaufel von der Spreu reinigen, ausschwingen; i. pšenico, rž, ječmen; — izvejan, durchtrieben, pfiffig, ogr.- M., C.
1578. izvę́kati se, -am se, vb. pf. sich ausweinen, sich abschreien, Jarn., Cig.
1579. izvelı̑čati, -am, vb. pf., pogl. zveličati.
1580. izvę́riti se, -vę̑rim se, vb. pf. seinem Glauben untreu werden, Cig.
1581. izvẹ́siti, -vẹ̑sim, vb. pf. aushängen, Cig., Jan.; — hs.
1582. izvésti, -védem, vb. pf. 1) anbringen, absetzen: blago i., Cig., Jurč.; pogl. zvesti; — 2) ableiten, derivieren, Cig. (T.), nk.; — deducieren, folgern, Cig. (T.); — 3) ausführen, Jan., Cig. (T.), C., nk.; durchführen ( z. B. ein Bild), Cig. (T.); executieren, vortragen ( z. B. ein Tonstück), Cig. (T.); — 4) gelingen, Št.- M.; ni mu izvedlo, Svet. (Rok.); tudi: i. se, C.
1583. izvę́sti, -vę́zem, vb. pf. mit Stickerei verzieren, sticken, Cig.; izvezen, gestickt, nk.; — hs.
1584. izvẹstíti, -ím, vb. pf. benachrichtigen, nk.; — rus.
1585. izvẹšẹ́ti, -ím, vb. pf. = izvešiti se, Blc.-C.
1586. izvẹ́šiti se, -im se, vb. pf. durch das Spundloch (veha) verdampfen, verrauchen (o vinu), Cig., C., M.; schal werden, Cig. (T.); vino se izveši, ako dolgo stoji v nezaprti posodi, ter izgubi moč in okus, "izvešeno" vino, Ip.- Erj. (Torb.), Kras; vinski cvet se v plitvi, odprti posodici izveši, to je izpuhti, Vrtov. (Km. k.); — zelje se je izvešilo, hat die Säure verloren, Cig.; — izvẹšíti se, Dict.
1587. izvẹ́ti, -vẹ̑jem, vb. pf. = izvejati: vse žito je izveto, Cig.
1588. izvẹ̑trati, -am, vb. pf. auslüften, M.
1589. izvẹtrẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durch Zutritt der Luft verrauchen (von Spirituosen), Cig., C., Cig. (T.); izvetrelo vino, C.; — 2) verwittern, Cig. (T.); ( rus.).
1590. izvẹ́triti, -im, vb. pf. 1) der Einwirkung der Luft aussetzen, auslüften, Cig., Jan.; — i. se = izvetreti 1), verrauchen, C.; drožje so se izvetrile, Mariborska ok.; — 2) i. se, = izvetreti 2), verwittern, Cig.
1591. izvetrnẹ́ti, -ím, vb. pf. = izkaditi se, izgubiti moč: vino, žganje izvetrni, Soška dol.- Erj. (Torb.).
1592. izvẹ̑žbati, -am, vb. pf. = izuriti, einüben, nk.; — hs.
1593. izvẹžíti se, * -ím se, vb. pf. sich werfen: deska se je izvežila, Lašče- Erj. (Torb.).
1594. izvı̑cati se, -am se, vb. pf. die Reinigung im Fegefeuer bestehen, Cig.
1595. izvídẹti, -vı̑dim, vb. pf. in Augenschein nehmen, Cig. (T.), DZ.; — hs.
1596. izvihráti, -ȃm, vb. pf. 1) herausstürmen, Z.; herausflattern, Cig.; — 2) i. se, vertoben, Cig.; — 3) = zvihrati, verbiegen, verkrümmen, nk.; i. podkovo, nk.; i. satje, Levst. (Beč.).
1597. izviníčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. verwildern (o vinski trti), Cig., C.; — prim. vinika.
1598. izvíniti, -vı̑nem, vb. pf. verrenken, verstauchen; i. si roko, nogo.
1599. izvíti, -víjem, vb. pf. 1) herauswinden, entwinden; i. komu kaj iz rok; i. se, sich entwinden: i. se komu iz naročja, Cig.; — mit Anstrengung, List u. dgl. etwas erlangen: z lažjo i. kaj iz koga, erlügen, Cig.; i. jo, etwas mit List durchführen, Cig., Jan.; — i. se, sich aus einer Verlegenheit herausarbeiten; — 2) = izviniti; i. si roko; — 3) i. perilo = izžeti, auswinden, Cig.
1600. izvı̑žati, -am, vb. pf. po nem. erweisen.

   1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani