Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

kr=vb. pf. (1.401-1.500)

  1. izrožíti se, -ím se, vb. pf. die Hörner abstoßen, Soška dol.- Erj. (Torb.).
  2. izrumenẹ́ti, -ím, vb. pf. = orumeneti, Cig.
  3. izrúti, -rújem, vb. pf. = izrvati, Mur., Cig., Jan., C.
  4. izruváti, -rújem, vb. pf., Cig., C., pogl. izrvati.
  5. izruzditi, -im, vb. pf. = izružiti, kajk.- Mik.
  6. izrúžiti, * -im, vb. pf. aushülsen, Z.; i. fižol, die Fisolen schälen, i. vso koruzo, allen Mais entkörnen, jvzhŠt.
  7. izrváti, -rújem, vb. pf. ausraufen; i. drevesce s koreninami; i. zob, einen Zahn ausbrechen, Cig.; — i. se, sich losreißen, sich entwinden, Cig.; — (pomni: praes. izrvem ["izreve"] Dict.; prim. stsl. rъvą).
  8. izsáčiti, -im, vb. pf. i. kaj, aus einer Sache die Flüssigkeit abziehen, entsaften, C., Z.; mraz je rastline izsačil, Z.; — prim. sok.
  9. izsadíti, -ím, vb. pf. (ein Werkzeug) vom Stiele ablösen, C., Z.; i. se, sich vom Stiele ablösen, Z.; — verrenken, C.; i. se, sich die Glieder verrenken, Z.; vsega se je izsadil, ko je s črešnje pal, C.
  10. izsapíti, -ím, vb. pf. aushauchen, ausathmen, Z.
  11. izscáti, izščím, vb. pf. ausharnen, Cig.
  12. izsẹ́či, -sẹ́čem, vb. pf. ausmähen, Gor.- Z.
  13. izsəhníti, -sáhnem, vb. pf. austrocknen ( intr.); naše kosti so se "izsahle", Dalm.; prim. Cv. VIII. 8.
  14. izsẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) aussäen, Jarn., Z.; — aussieben, Cig.
  15. izsẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. 1) heraushacken, aushauen; podobo iz kamena i., ein Bild aus Stein hauen, Cig.; — i. se iz česa, sich ( z. B. aus einer Verlegenheit) herausarbeiten, Cig.; — 2) i. gozd, aushauen, auslichten, Mur., Cig., Jan.
  16. izséliti, -sę́lim, vb. pf. die Wohnung, das Domicil ändern machen, ausquartieren, Cig.; — i. se, auswandern, Cig., Jan., Cig. (T.).
  17. izsəsáti, -ȃm, vb. pf. aussaugen (tudi v prenesenem pomenu), Cig., Jan., nk.
  18. izsíkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) ausspritzen, verspritzen, Cig., C.; — 2) auszischen, nk.
  19. izsíliti, -sı̑lim, vb. pf. abdringen, abnöthigen, erpressen; nič se ne da iz njega izsiliti, Cig.; i. komu kaj, jemandem etwas abpressen, Cig.
  20. izsípati, * -pam, -pljem, vb. impf. ad izsuti, (trockene Dinge) ausschütten, wegschütten; — ( vb. pf. = izsuti, Št.).
  21. izskákati, -kam, -čem, vb. pf. 1) (nacheinander) herausspringen, M., Z.; — 2) i. se, sich ausspringen, Cig.
  22. izskakljáti, -ȃm, vb. pf. (nacheinander) heraushüpfen, Cig.
  23. izskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. herausspringen, Cig.
  24. izskopáriti, -ȃrim, vb. pf. durch Geizen, Kargen erreichen, Z.
  25. izskúbsti, -skúbem, vb. pf. ausrupfen: perje i., Cig.
  26. izsladkáti, -ȃm, vb. pf. erschmeicheln: i. iz koga kaj, Cig.
  27. izslẹdíti, -ím, vb. pf. ausspüren, Mur., Cig.; — ausforschen, Cig.; (wissenschaftlich) erforschen (po stsl. i. rus.), Cig. (T.).
  28. izslẹpáriti, -ȃrim, vb. pf. herausschwindeln, abgaukeln, Cig.; denar iz ljudi i., SlN.
  29. izslúžiti, -im, vb. pf. 1) = doslužiti, ausdienen, Mur.; — = odslužiti, abverdienen: i. s tlako, durch Frohndienst entgelten, Cig.; — 2) i. se, durch den Dienst seine Kräfte erschöpfen, Cig.; vojak se je izslužil, C.
  30. izsmẹ́jati se, * -smẹ́jem se, vb. pf. zu lachen aufhören, auslachen, Cig.
  31. izsmodíti, -ím, vb. pf. ausflammen: i. puško, Cig.
  32. izsmolíti, -ím, vb. pf. inwendig mit Pech überziehen, auspichen, austheeren, Cig.
  33. izsmȓcati, -am, vb. pf. auspumpen: vodo iz jame i., Erj. (Min.).
  34. izsmŕčati se, -čím se, vb. pf. ausschnarchen, Cig.
  35. izsnẹdáriti, -ȃrim, vb. pf. durch Naschen leeren, ausnaschen, Cig.
  36. izsnę́ti, -snámem, vb. pf. etwas Aufgestecktes, Eingehängtes heraus-, wegnehmen, jvzhŠt.; i. se, sich loslösen (von einem aufgesteckten, eingehängten Gegenstande): obroček se je izsnel, jvzhŠt.
  37. izsnováti, -snújem, vb. pf. 1) = snovanje končati; — 2) ausführen, entwickeln, C., M.; — 3) i. se, sich herauswinden: i. se iz mreže, C.
  38. izsolíti, -ím, vb. pf. mit dem Salzen fertig werden.
  39. izsołzẹ́ti, -ím, vb. pf. aussickern, Z.
  40. izsołzíti se, -ím se, vb. pf. sich ausweinen, Zora.
  41. izsópsti, -sópem, vb. pf. ausathmen, aushauchen, Cig.
  42. izsráti, -sę́rjem, vb. pf. als Excrement abgehen lassen.
  43. izsrẹ́bati, -bam, -bljem, vb. pf. ausschlürfen, vse mleko izsrebati iz posode.
  44. izsrę̑čkati, -am, vb. pf. 1) durch Ziehung des Loses auswählen, auslosen, C., nk.; — 2) verlosen, ausspielen, Cig., C., nk.
  45. izsŕkati, -sȓkam, -čem, vb. pf. ausschlürfen; zadnje kaplje iz kupice i.
  46. izstáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) herausstellen, Cig.; aussetzen, Jan., C.; — hervorheben, Cig. (T.); — 2) i. vse, alles durch Setzen verbrauchen, Cig.
  47. izstǫ́kati, -stǫ́kam, -čem, vb. pf. 1) i. kaj, ächzend vorbringen, Cig.; — 2) aufhören zu ächzen; tudi: i. se, Cig.
  48. izstǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. heraustreten, Cig.; — austreten; iz društva, iz službe i., Cig., Jan., nk.
  49. izstrádati, -am, vb. pf. aushungern; lakota bo deželo izstradala, Jap.- C.; — i. se, sich abhungern, Cig.; izstradan, ausgehungert: izstradan človek, jvzhŠt.
  50. izstrahováti, -ȗjem, vb. pf. durch Schrecken erlangen: denar iz koga i., jemandem Geld abschrecken, Cig.
  51. izstrẹlíti, -ím, vb. pf. herausschießen, ausschießen; i. kroglo; — i. komu oko, Cig., Jan.; — i. puško, ein Gewehr ausschießen, Cig.; i. se, sich entladen, Cig.
  52. izstrẹ́ljati, -am, vb. pf. 1) durch Schießen herausbringen, ausschießen; — 2) s streljanjem porabiti, verfeuern, Cig.
  53. izstŕgati, -stȓgam, -žem, vb. pf. ausschaben, ausradieren, Cig., Jan.
  54. izstrgljáti, -ȃm, vb. pf. = izstrugljati, Cig.
  55. izstríči, -strížem, vb. pf. mit der Schere ausschneiden, ausscheren, Cig.
  56. izstrójiti, * -im, vb. pf. fertig gerben; i. kože.
  57. izstrúgati, -gam, vb. pf. 1) ausdrechseln, Cig.; — 2) ausschaben, radieren, Cig., DZ.
  58. izstrugljáti, -ȃm, vb. pf. auskratzen, ausradieren: z nožem i., Cig.
  59. izstrúžiti, -im, vb. pf. ausdrechseln, Cig.
  60. izsúkati, -kam, -čem, vb. pf. herauswinden, ausdrehen, Cig.
  61. izsušíti, -ím, vb. pf. austrocknen, trocken legen, Cig. (T.), nk.; — i. se, austrocknen ( intr.), Dalm.- C., nk.
  62. izsúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. herausschütten, ausschütten, wegschütten (von trockenen Dingen), Dol' malo izspi, Vod. (Rok.)- Levst. (Rok.); — pren. svoje srce izspe, Trub.; — i. se: herausfallen: čreva so se mu izsule, Schönl.; ausgeschüttet werden: naglo se je črez nje izsula jeza božja, Bas.
  63. izsuváti, -súvam, -sújem, vb. pf. durch Stoßen hinausschaffen; izsuvali so ga iz hiše.
  64. izsvojíti, -ím, vb. pf. = razsvojiti, expropriieren, Jan.
  65. izšáliti se, * -im se, vb. pf. aufhören zu scherzen, ausscherzen, Cig.
  66. izščéniti, -ščę̑nem, vb. pf. durch einmaliges Kneipen herausbringen, herauszwicken, Cig.
  67. izščę́titi, -im, vb. pf. ausbürsten: suknjo i., Cig.
  68. izščípati, -pam, -pljem, vb. pf. durch Kneipen herausbringen, auszwicken, Cig.
  69. izščípniti, -ščı̑pnem, vb. pf. = izščeniti, Cig.
  70. izšeprtljáti, -ȃm, vb. pf. = izblebetati, ausplaudern, Jurč., SlN.
  71. izšíbati, -šı̑bam, vb. pf. ausstäupen, ausstreichen: i. tatu, Cig.
  72. izšibíti se, -ím se, vb. pf. eingebogen werden: tramovje se je izšibilo, vzhŠt.
  73. izšíti, -šı̑jem, vb. pf. = obšiti, ausnähen, Mur.
  74. izškrábati, -am, vb. pf. kratzend aushöhlen: i. pomarančo, Ljub.
  75. izškŕbati, -bam, vb. pf. durch Nagen, Kratzen wegbringen, auskratzen, Cig.
  76. izškrcljáti, -ȃm, vb. pf. = izškrtljati, Jan.
  77. izškrtljáti, -am, vb. pf. ausschnitzeln, Jan.
  78. izšǫ̑lati se, -am se, vb. pf. die Schule absolvieren, die Studien vollenden; izšolal se je na Dunaju; — bila je izšolana v mestu, Jurč.; izšolan, geschult, Cig.
  79. izštẹ́ti, -štẹ̑jem, vb. pf. auszählen, zuende zählen; nihče ne more zvezd izšteti.
  80. izštevíliti, -ı̑lim, vb. pf. ausrechnen, Cig.
  81. izštǫ́rati, -am, vb. pf. die Stöcke der gefällten Bäume ausgraben, ausstocken, Cig.
  82. izštŕkati, -štȓkam, vb. pf. ausspritzen: kravi mleko iz zizka i., C., Z.
  83. izštŕkniti, -štȓknem, vb. pf. ausspritzen, Cig.
  84. izšumẹ́ti, -ím, vb. pf. verrauschen, verbrausen; tudi: i. se, Cig.
  85. izšúpiti, -im, vb. pf. aushöhlen: drevo i., Jan. (H.).
  86. izšvígati, -švı̑gam, vb. pf. auslodern, Cig.
  87. iztȃčkati, -am, vb. pf. v tačkah izvoziti: i. rudo, Erz auslaufen, Cig.
  88. iztákniti, -nem, vb. pf., pogl. iztekniti.
  89. iztȃnjšati, -am, vb. pf. dünner machen, verdünnen, Cig.
  90. iztéči, -téčem, vb. pf. 1) ausfließen, ausrinnen, auslaufen; vino je črez noč izteklo iz soda; kri mu je iztekla, er hat alles Blut vergossen, Cig.; — sich ausrühren (o prosu), Cig.; — ablaufen: ura je iztekla; čas je iztekel; pravda je iztekla; i. se, fällig werden: menica se je iztekla, Cig.; — 2) i. (se), einen Ausgang nehmen; dobro mu je izteklo, C.; vse mu po sreči izteče, Cig.; ni se po godu izteklo, die Sache ist nicht nach Wunsch ausgefallen, Cig.; volitve so se dobro iztekle, C.; in Erfüllung gehen: naj se izteče prerokovanje tvoje, Jurč.
  91. iztę́gniti, -nem, vb. pf. 1) ausstrecken; i. roko, vrat; iztegnjen nož, ein nicht schließbares Messer, C.; iztegnjen kot, gestreckter Winkel, Cel. (Geom.); i. jezik, die Zunge herausstrecken, etwas ausplauschen: a kdo mu je jezik iztegnil? Jurč.; — i. se, sich ausstrecken; — i. se, verrecken, sterben ( zaničlj.); — = raztegniti, Mur., Cig.; — 2) auslangen: s tem premoženjem ne iztegnem, C.
  92. iztę́htati, * -tę̑htam, vb. pf. auswägen; vse blago i.
  93. iztəkníti, ** -táknem, vb. pf. 1) ausstechen; oči komu i., mozeg iz kosti i., Z.; — 2) etwas, was in einer Sache steckt, herausnehmen, BlKr.- M.; — ausstöbern, ausfindig machen; vsako reč iztakne; i. jo, übel ankommen; nekaj je izteknil, es ist ihm etwas (Unangenehmes) widerfahren, jvzhŠt.; — 3) abstecken, traçieren, Cig. (T.); — 4) hervorheben, Jan., h. t.- Cig. (T.); — iztaknjen kot, ausspringender Winkel ( math.), h. t.- Cig. (T.).
  94. iztelę́titi se, -ę̑tim se, vb. pf. aufhören zu kalben, C.
  95. iztelíti se, -ím se, vb. pf. 1) = steliti se, abkalben, Cig., C.; — 2) i., aufhören zu kalben, auskalben, Z.; (bolje: i. se).
  96. iztəncáti, -ȃm, vb. pf. dünn machen, Dict.
  97. iztəníti, -ím, vb. pf. dünn machen: i. testo, Pjk. (Črt.).
  98. iztépsti, -tépem, vb. pf. 1) durch Schlagen herausbringen; prah i. iz obleke, herausklopfen; — ausprügeln (aus einem Orte), wegprügeln, Cig.; — erprügeln, erklopfen, Cig.; — 2) ausklopfen: i. suknjo, Cig.; ausbeuteln, Mur.; ausstäupen, ausstreichen: tatu i., Cig.
  99. izteptáti, * -ȃm, vb. pf. durch Treten herausbringen, austreten: zrnje i., Cig.
  100. iztę̑rjati, -am, vb. pf. (eine Schuld) durch Fordern einbringen; dolgove i.

   901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA