Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

kr=vb. pf. (1.301-1.400)

  1. izpréjti, -préjdem, vb. pf. = izpreiti: i. se, einen Spaziergang machen, jvzhŠt.
  2. izprelẹpotíčiti, -ı̑čim, vb. pf. izprelepotičen, geschnörkelt ( stil.), Cig. (T.).
  3. izpreletẹ́ti, ** -ím, vb. pf. 1) hinüberfliegen: Ta ptičica izpreletela Taj na sprednji oltar, Npes.-Vraz; — izpreletelo se je, es hat schnell aufgehört zu regnen, es ist das Wetter vorübergegangen, Cig.; — 2) z očmi i., überblicken, Cig.; — anwandeln, befallen; mraz me je izpreletel, es lief mir kalt über die Haut, Cig.; groza, strah me izpreleti, mi mozeg in kosti izpreleti, wandelt mich an, dringt mir durch Mark und Bein, Cig.; rdečica me izpreleti, ich erröthe plötzlich, Cig.; (tudi: izpreletim od rdečice, C.).
  4. izpremẹníti, -ím, vb. pf. verändern; lice i., die Farbe wechseln, Cig.; i. se, sich ändern; nič se ni izpremenil, tak je, kakršen je bil; umwandeln; vodo v vino i.; i. se, sich verwandeln; veselje se je v žalost izpremenilo.
  5. izpremíniti, -mı̑nem, vb. pf. verschwinden, Raič (Slov.); vrag izpremine, Npr.- Kres.
  6. izpremísliti, -mı̑slim, vb. pf. 1) = premisliti, Mur.; izpremišljen, vorbedächtig, discret, Cig., Jan.; vorsätzlich: izpremišljeno ubijanje, C.; — 2) i. se, sich eines andern besinnen, den Entschluss ändern, Cig., Jan., C.
  7. izprẹ́miti, -im, vb. pf. = spremiti, Trub., Levst. (Nauk).
  8. izpremladíti se, -ím se, vb. pf. jung werden, sich verjüngen, Jan.
  9. izprẹ̑msati, -am, vb. pf. 1) erzwingen, Z.; — 2) dobro i. koga, jemandem ein Capitel lesen, ("izprejmsati") Trub. (Post.).
  10. izprenevę́riti, -vę̑rim, vb. pf. dem Glauben abtrünnig machen: i. koga, i. se, C.
  11. izpreobŕniti, -nem, vb. pf. umwandeln, Mur., Cig., Jan.; v pepel i., einäschern, Cig.; v puščavo i., veröden, Cig.; — bekehren; pogana i. h krščanski veri; grešnika i.; i. se, sich bekehren; pijanec se izpreobrne, kadar se v jamo izvrne, Npreg.
  12. izpreobúti, -ȗjem, vb. pf. = preobuti, Z.
  13. izpreopíti se, -píjem se, vb. pf. sich betrinken, M.
  14. izpreperẹ́ti, -ím, vb. pf. = prepereti, Cig.
  15. izpreplésti, -plétem, vb. pf. verflechten: i. med seboj, in einander verflechten, Zora; izprepleten, verflochten, Cig. (T.).
  16. izprerokováti, -ȗjem, vb. pf. = izprorokovati, Dalm.- C.
  17. izprę́sti, -prę́dem, vb. pf. 1) mit dem Spinnen fertig werden, ausspinnen; — verspinnen, Cig.; vse predivo i., jvzhŠt.; — 2) i. se, sich entspinnen, Cig.
  18. izprę́šati, -am, vb. pf. auspressen.
  19. izpreudáriti, -ȃrim, vb. pf. = preudariti, C., Z.
  20. izpreumẹ́ti, -mẹ̑jem, (-mẹ̑m), vb. pf. 1) verstehen, begreifen, Bes., ZgD.; — 2) i. se, sich anders besinnen, C.; zur Einsicht gelangen, Z.; po veri se človek spet izpreume, Dalm.; — sich auskennen, Cig.
  21. izpreúmiti, -im, vb. pf. eines andern belehren, i. koga, C., Z.
  22. izprevẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. 1) sich eines andern besinnen: zur Besinnung kommen, C.; — 2) sich versehen, irren, fehlen: da se ne izpreveš, C.; — 3) muthwillig, übermüthig werden, ogr.- C.; v dobroti se i., ogr.- Let.
  23. izprevedríti se, -ím se, vb. pf. = prevedriti se, heiter werden, Z., Notr.
  24. izprevídẹti, -vı̑dim, vb. pf. zur Einsicht gelangen, einsehen.
  25. izprevóditi, -vǫ́dim, vb. pf. das Geleite geben: i. koga, Cig., Jan.; — umherführen, Jan.; i. konja po vožnji, da se počasi ohladi, jvzhŠt.
  26. izprevóziti se, -vǫ́zim se, vb. pf. eine Spazierfahrt machen, Jan.
  27. izprevrẹ́či, -vŕžem, vb. pf. umwerfen, umstürzen, Mur.; — verändern, Cig.; Laban je Jakobu desetkrat plačilo izprevrgel, Ravn.; barvo i., sich verfärben, Cig.; misli i., eines anderen Sinnes werden, umsatteln, Cig.; — i. se, umschlagen, sich ändern, Mur., Cig., Jan.; vreme se bo izprevrglo, Mur., Cig., Jan.; žalost se v veselje izprevrže, C.; — i. se, entarten, ausarten, Jan.; no, ljudje so se izprevrgrli, nemara da že ni več pravih pivcev, Jurč.
  28. izprevŕniti, -nem, vb. pf. umkehren, Mur.; verdrehen: i. pravico, besedo, Cig.; i. kaj, verkehrt darstellen, Cig. (T.); izprevrnjen, verschroben, Cig. (T.).
  29. 2. izprę́zati, -am, vb. pf. aufspringen machen; solnce je deske izprezalo, Z.; i. se, aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen udgl.), Cig.; češarki so se izprezali, die Zapfen haben den Samen ausfallen lassen, Z.; grah se je izprezal, die Erbsen liefen aus, Cig., jvzhŠt.; stročiči se izprezajo, Nov.; — peresca rastlinska se izprezajo, entfalten sich, Cig.
  30. izprę́žati, -ím, vb. pf. erlauern; priliko i., Cig.
  31. izpŕgati, -am, vb. pf. = izbrskati: kure seme izprgajo, Ravn. (Abc.).
  32. izprhčáti se, -ȃm se, vb. pf. durch Abliegen mürbe werden, jvzhŠt.; izprhčana jabolka, Št.- Vest.
  33. izprhnẹ́ti, -ím, vb. pf. = sprhneti, Jan. (H.).
  34. izpríčati, -prı̑čam, vb. pf. 1) bezeugen, erweisen, darthun; i. se, bezeugt, erwiesen werden; — 2) entschuldigen, Mur., Dol.- Cig.; — i. se, sich rechtfertigen, sich genügend entschuldigen, ogr.- C.
  35. izprı̑čkati, -am, vb. pf. durch Hadern, Streiten erlangen: i. komu kaj, einem etwas abzanken, Cig.
  36. izprídigovati, -ujem, vb. pf. aufhören zu predigen, auspredigen.
  37. izpríditi, -prı̑dim, vb. pf. untauglich machen, verderben, corrumpieren; i. se, untauglich werden, ausarten, schlecht werden; izprijen ( nav. izpriden), verderbt, ausgeartet.
  38. izpripovẹ́dati, -am, vb. pf. auserzählen; pastorka ji je svoj pot izpripovedala, Npr.- Kres.
  39. izpríščiti se, -im se, vb. pf. ausschlagen, Cig.; izpriščilo se mu je po životu, er hat einen Ausschlag bekommen, Z.
  40. izprorokováti, -ȗjem, vb. pf. mit dem Prophezeien zuende kommen, ausweissagen, Cig., Dalm.
  41. izprósiti, -prǫ́sim, vb. pf. 1) durch Bitten erlangen, erbitten; kar človek izprosi, brez greha nosi, M.; izprosivši tablico je pisal, Krelj; losbitten, Cig.; izprošen, infolge von Bitten befreit, Dict.; komaj sem ga izprosila, jvzhŠt.; beim Freien Erfolg haben: zaroka je končana in dekletce izprošeno, Let.; — 2) durch Bitten überreden: če ga boš izprosila, jvzhŠt.; izprosil ga je, er hat ihn durch eine Abbitte besänftigt, C.
  42. izprostíti, -ím, vb. pf. befreien, Cig., Jan.; i. se, sich losmachen, Jan.; i. koga vseh troškov, Svet. (Rok.); Da sproščenim ( nam. izp-) bo vseh težav telesa Se srečnim izpolnila volja vsaka, Preš.
  43. izprostǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. pf. geräumig machen, Ip., ogr.- Mik.
  44. izprostrẹ́ti, -strèm, vb. pf. = razprostreti, ausbreiten, Mur., Cig., Boh.; i. roke, Dalm.; ausstrecken: Mozes izprostre roko — in s strašnim hrupom zavezne Egipčane morje, Ravn.
  45. izpŕskati se, -pȓskam se, vb. pf. ausbocken, ausbrunften, C.; — izprskan (preprosto), verbuhlt, C.
  46. izpŕskniti, -pȓsknem, vb. pf. ausspritzen, Jan. (H.).
  47. izpršáti, -ím, vb. pf. aussprühen, Cig.
  48. izpsíkati, -kam, -čem, vb. pf. auszischen, Mur., Cig., Jan.
  49. izpsováti, -ȗjem, vb. pf. ausschelten, ausschimpfen, Jan., nk.; — i. se, sich ausschimpfen, Cig.
  50. izpúhati, * -pȗham, -šem, vb. pf. hauchend, blasend ausstoßen, Z.; — rauchend verbrauchen: cigare i., Cig.
  51. izpúhniti, -pȗhnem, vb. pf. mit einem Hauche herausstoßen, Cig.; Turek je bil tu, kakor bi ga bila po noči zemlja izpuhnila, Jurč.
  52. izpuhtẹ́ti, -ím, vb. pf. ausdunsten, verduften, verfliegen.
  53. izpúkati, -kam, -čem, vb. pf. durch Reißen, Raufen herausbringen, ausraufen, Jan., C.; nikar, da plevoč ljuljko tudi pšenice ž njo red ne izpučete, Dalm.; travo na strehah i., Trub.; izpukane peruti, Dalm.; — auszupfen, Cig.; — i. se, sich ausfasern, sich ausfädeln, Cig.
  54. izpúkniti, -pȗknem, vb. pf. ausraufen, ausreißen, Jan., C.; cvetico i., Cig.; repo i., eine Rübe ausraufen, Dol.; las iz glave si i., Hal.- C.
  55. izpúliti, -im, vb. pf. durch Raufen herausbringen, ausraufen, ausreißen: lase si i., drevesce s korenino i., auswurzeln, Cig.; komu kaj iz rok i., jemandem etwas aus den Händen entreißen; — iz koga kaj i., jemandem etwas abnöthigen, Cig.
  56. izpustíti, -ím, vb. pf. 1) hinauslassen, loslassen, freilassen, entlassen; i. živino iz hleva, ptiča iz kletke, človeka iz ječe; Noe izpusti krokarja, — nato izpusti goloba, Dalm.; i. iz učenstva, freisprechen, Cig.; iz službe i., aus dem Dienste entlassen, Levst. (Cest.); fahren lassen: vrv iz rok i.; žrebelj je izpustil, = ne drži več; vodo iz ribnika i., abfließen lassen; vino iz soda i., den Wein ausfließen lassen; — hervorbrechen lassen: žarke i., ausstrahlen, Cig.; svit se je izpustil, es graut, es tagt, C.; jok i., zu weinen anfangen, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) i. se, ausbrechen, ausfahren (von Ausschlägen), Cig.; nekaj se mu je izpustilo po obrazu, er hat im Gesichte einen Ausschlag bekommen, jvzhŠt.; — 3) i., auslassen, weglassen: i. besedo; vorüber gehen lassen; ne izpusti nobene veselice, er versäumt keine Unterhaltung.
  57. izpustǫ́šiti, -ǫ̑šim, vb. pf. verwüsten, C.
  58. izpustotiti, -im, vb. pf. öde machen: njivo i., verschlechtern, Cig.
  59. izpúšiti, -pȗšim, vb. pf. ausrauchen: i. pipo tobaka, Cig., nk.
  60. izpužínati, -am, vb. pf. das Kerngehäuse entfernen: i. jabolko, Polj.
  61. izpužíniti, -ı̑nim, vb. pf. entkernen, Cig.; — prim. pužina.
  62. izpúžiti, -im, vb. pf. entkernen, aushülsen: i. bob, turščico, Dol.
  63. izrábiti, -im, vb. pf. ausnützen, abnützen, Z.; izrabljen, abgenützt, Cig.
  64. izračúnati, -am, vb. pf. = izračuniti.
  65. izračúniti, -ȗnim, vb. pf. ausrechnen, berechnen.
  66. izráhati, -am, vb. pf. locker machen, Danj.- C.
  67. izrahlíti, -ím, vb. pf. locker machen, lockern, Jan.
  68. izrahljáti, -ȃm, vb. pf. mit dem Auflockern fertig werden: i. zemljo.
  69. izrájati, -am, vb. pf. austanzen, Cig.
  70. izrájtati, -am, vb. pf. = izračuniti.
  71. izrásti, -rástem, vb. pf. herauswachsen, entsprießen: i. iz česa.
  72. izravnáti, -ȃm, vb. pf. 1) perilo i., mit dem Zusammenlegen der Wäsche fertig werden; prim. ravnati; — 2) eben machen, ebnen; i. pot, gredo.
  73. izravníti, -ím, vb. pf. eben machen, Cig.; gerade machen, Cig. (T.); i. reki strugo, DZ.
  74. izráziti, -rȃzim, vb. pf. in Worte fassen, ausdrücken, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; formulieren, Cig. (T.); — i. se, sich ausdrücken, nk.; — rus.
  75. izréči, -réčem, vb. pf. (ein Wort, Worte hervorbringen), aussprechen; i. besedo: mati; i. svojo misel, svoje mnenje, seine Meinung aussprechen, sich äußern; sodbo i., ein Urtheil aussprechen.
  76. izrẹ́dčiti, -rẹ̑dčim, vb. pf. schütter, dünn machen, lichten; i. gozd, einen Wald auslichten, Cig., Jan.; i. trte, Vrtov. (Vin.); — verdünnen, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; z vodo i. kaj, Nov.; i. zrak, Vest.
  77. 1. izrẹ́diti, -im, vb. pf. = izredčiti, Cig., Jan., Šol.; i. gozd, Cig., Jan.
  78. 2. izredíti, -ím, vb. pf. 1) wohlgenährt machen, i. se, zu Fleische kommen, dick, feist werden; nekoliko se je izredil doma; od dobrih besedi se nihče ne izredi, Met.; — 2) = zrediti (vzrediti), Jan., Cig. (T.).
  79. izrẹ̑jšati, -am, vb. pf. weniger dicht, schütterer, dünner machen, Z.
  80. izrẹsnobíti se, -ím se, vb. pf. ernst werden: lice se mu izresnobi, (zres-) Jurč.
  81. izrẹ́šiti, -im, vb. pf. 1) auslösen, Mur., Cig.; — 2) (po nem.) = izkupiti, C.
  82. izrẹ̑tati, * -am, vb. pf. na reti izčistiti, ausreitern, (izrejtati) Cig.
  83. izrẹ̑vati, -am, vb. pf. erdarben, Pot.- Cig.
  84. izrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. herausschneiden; mozol i.; — iz lesa kaj i., etwas aus Holz schnitzen; iz kamena i. podobo, ein Bild aus Stein hauen; i. se, sich aus einer Verlegenheit oder aus einer misslichen Lage herausarbeiten, Cig., C.
  85. izrẹ̑zkati, -am, vb. pf. = izrezljati, Cig.
  86. izrẹzljáti, -ȃm, vb. pf. ausschnitzeln.
  87. izríbiti, -im, vb. pf. ausfischen, M., Z.
  88. izrígati, -rı̑gam, vb. pf. ausrülpsen, Z.; — ausspeien, Cig.
  89. izríniti, -rı̑nem, vb. pf. herausschieben, ausdrängen; i. se, heraustreten; možgani so se mu izrinili skozi rano v črepinji, Let.; — izrinjen, höckerig, V.-Cig.; — i. se, ausschlagen, ausfahren, ausbrechen (vom Hautausschlag), Cig., C.; gobe so se mu izrinile na čelu, Dalm.; ogrci, mozoli, mehurci so se izrinili, Soška dol.- Erj. (Torb.); izrinilo se mi je, ich habe einen Ausschlag bekommen, vzhŠt.; koža se mi je izrinila, ich habe einen Hautausschlag bekommen, (izbrinila) Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  90. izrísati, -rı̑šem, vb. pf. 1) fertig zeichnen; — (einen Plan) zeichnen, entwerfen, C., Z.; prim. zrisati; — 2) i. pušo, ein Rohr ausziehen, mit Riefen versehen, Cig.
  91. izríti, -rı̑jem, vb. pf. 1) herauswühlen; i. kost, korenino; — 2) aufwühlen: svinje so njivo izrile; — ausgraben ( z. B. in Kupfer), Jan.
  92. izrjavẹ́ti, -ím, vb. pf. verrosten; železo je izrjavelo; izrjavelo železje, verrostetes Eisen.
  93. izrǫ̑bkati, -am, vb. pf. aus der Schale, Hülse loslösen: orehe i., Cig.
  94. izročíti, -ím, vb. pf. aushändigen, einhändigen, ausliefern; pismo, pozdravljenje i., einen Brief, einen Gruß bestellen; izgotovljeno delo i., die Arbeit liefern, Cig., Jan.; überreichen, übergeben; prošnjo i., ein Gesuch präsentieren; i. koga pravici, jemanden den Händen der Gerechtigkeit überliefern, Jan.; — i. komu kaj, testieren, C.; — izročeno področje, übertragener Wirkungskreis, Levst. (Nauk), nk.; — etwas treuen Händen übergeben, anvertrauen; v hrambo komu kaj i.; Bogu dušo i.; Bogu se i.; Valovom se 'zročimo, Preš.; — preisgeben, Cig.; i. vojakom mesto na plenjenje, den Soldaten eine Stadt preisgeben, Cig.; i. zasmehovanju, Cig.
  95. izrodíti se, -ím se, vb. pf. 1) ausarten, degenerieren, Cig. (T.), C.; — jezik se je v razna narečja izrodil, die Sprache hat sich zu verschiedenen Mundarten umgestaltet, Vest., Trst. (Let.); — 2) i. se, aufhören Früchte zu tragen: drevo se je izrodilo, Cig.
  96. izrojíti, -ím, vb. pf. 1) schwärmen: panj je le enkrat izrojil, Levst. (Beč.); — 2) aufhören zu schwärmen, ausschwärmen, Cig.; — pren. austoben (o človeku), Cig.; — 3) i. se, sich durch Schwärmen schwächen, sich verschwärmen: panj se je zelo izrojil, Por.
  97. izrosíti, -ím, vb. pf. genügend rösten: konoplje so izrošene, t. j. od rose omlajene, da se morejo treti, Dol.
  98. izrovášiti, -ȃšim, vb. pf. kerben: izrovašen, gekerbt, kerbig, Cig.
  99. izrováti, -rújem, vb. pf., Cig., Jan., pogl. izrvati.
  100. izrožíčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. hornartig sich krümmen: češplje so se izrožičile, Dol.- LjZv., Gor.

   801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA