Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

kr=vb. pf. (12.905-13.004)

  1. zdŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. hingleiten, ausgleiten.
  2. zdrúčiti, -drȗčim, vb. pf. = zdruzgniti, C.
  3. zdrȗčkati, -am, vb. pf. = zdruzgati, jvzhŠt.
  4. zdrúščiti, -drȗščim, vb. pf. zerquetschen, zermalmen, Levst. ( LjZv.).
  5. zdrȗzgati, -am, vb. pf. = zdrozgati, zerquetschen, Dol.
  6. zdrúzgniti, -drȗzgnem, vb. pf. quetschend zerdrücken, M., Z.
  7. zdrúziti, -drȗzim, vb. pf. = zdruzgniti, Dol.
  8. zdrúzniti, -drȗznem, vb. pf. = zdruzgniti, zerdrücken, durch einen Druck zerquetschen, Mur., Cig., Jan., Mik., Npes.-Vraz, Zora, Bes., Nov., Št.; z. zrelo sadje, Vrtov. (Km. k.): kamen z., da iz njega voda teče, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.).
  9. zdrúžiti, -drȗžim, vb. pf. vereinigen; vso vojsko z. na enem mestu; z združenimi močmi; združen biti s čim, sich an etwas knüpfen, Cig.; z. se, sich vereinigen; — telesno se z., sich begatten, Cig., C.
  10. zdrvenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Holz werden, Cig.
  11. zdŕzati, -dȓzam, -žem, vb. pf. zerschaben, zerkratzen, C.
  12. zdŕzniti, -dȓznem, vb. pf. ermuthigen, C.; — z. se, sich erdreisten, Jan.; — ( nam. vzd-?).
  13. zdŕzniti se, -dȓznem se, vb. pf. erschaudern, erbeben, Meg., Dict., Cig., Jan., Str., Zv., C., Dol.; Konj se zdrzne, v stran zahrska, Levst. (Zb. sp.); zdrznila se je od strahu, Zv.
  14. zdŕžati, -ím, vb. pf. 1) erhalten, Mur.; nicht zugrunde gehen lassen: mene zdržiš zavoljo pobožnosti moje, ogr.- Valj. (Rad); — aushalten: glas z., Cig.; — behaupten: z. pravdo, ogr.- Valj. (Rad); — 2) erfüllen, befolgen: zapoved z., ogr.- Mik.; videl bom, jeli zdržite, kar ste obljubili, ogr.- Valj. (Rad); — 3) z. se, sich enthalten; z. se česa; ne morem se z., da bi ne omenil, ich kann mich nicht enthalten zu erwähnen; — ( nam. vzd-).
  15. zdúhniti, -dȗhnem, vb. pf. dumpfig werden (o moki), C.; = prim. zatohniti.
  16. zdumíti, -ím, vb. pf. = zdramiti, zum Bewusstsein bringen, Z., Lašče- Levst. (Rok.); — nam. vzdumiti.
  17. zdúti, -dújem, vb. pf. aufdunsen machen, aufschwellen lassen: z. slive v sušilnici, Danj. (Posv. p.); z. se, aufdunsen: testo se zduje, C.
  18. zdvę́čiti, -im, vb. pf. 1) zerkauen, Jan.; — 2) zerknüllen, Kr.
  19. zdvígniti, -dvı̑gnem, vb. pf. = vzdigniti, Cig.
  20. zdvojíti, -ím, vb. pf. verzweifeln, Meg., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), Guts. (Res.), nk.; dvojimo, ali ne zdvojimo, ogr. ( Mik.).
  21. zedíniti, -ı̑nim, vb. pf. zu einem Einzigen machen, vereinen, Cig., Jan., nk.; v eno piknjo z., concentrieren, Cig. (T.); vereinigen; vse vojake v eno vojsko z., Cig.; — einig machen, einigen, Cig., Jan., nk.; z. se, sich einigen, Cig., Jan., nk.
  22. zednáčiti, -ȃčim, vb. pf. = zenačiti, C., nk.
  23. zẹ́hniti, zẹ̑henm, vb. pf. einmal gähnen, Cig., Jan., Prip.- Mik.; — zehnilo se mi je, ich habe gegähnt, Z.
  24. zenáčiti, -ȃčim, vb. pf. = izenačiti, gleich machen, ausgleichen, Cig., Jan.; — identificieren, Jan., C.
  25. zẹ́vniti, zẹ̑vnem, vb. pf. den Mund (das Maul, den Rachen) aufsperren, Cig., Jan.; — aufklaffen, Cig.
  26. zəvrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. = 1. zavreti, aufsieden, (iz: vzevreti), Cv.
  27. zę́zniti, zę̑znem, vb. pf. eine hinkende Bewegung machen, Z.
  28. zgábiti se, -gȃbi se, vb. pf. Ekel erregen, Jan. (H.).
  29. zgátiti, -im, vb. pf. zusammenstopfen, einstopfen, Jan.; z. si kaj v žep, Goriš.; ( fig.), z. kaj iz raznih knjig (zusammenstoppeln), Cig.
  30. zgáziti, -gȃzim, vb. pf. zusammentreten, ertreten, Cig.; zdaj so ljudje že zgazili sneg po cesti, zdaj je že zgaženo, da je moči laže hoditi, jvzhŠt.
  31. zgəníti, -gánem, vb. pf. 1) zusammenbiegen, falten; — 2) aus dem Stande der Ruhe bringen, sich regen machen; z. koga z mesta, jemanden von der Stelle bringen, Cig.; splošna nemška vojska proti rimski državi je zgenila tudi Gote, Let.; — aufregen: zganjen, aufgeregt, Cig. (T.); alterieren, Cig.; z. komu srce, jemandes Herz rühren, Cig.; — z. se, eine Bewegung machen, sich rühren, zucken; od strahu z. se, vor Schreck erbeben; ne z. se, gleichgiltig bleiben, Cig.; — 3) eine Bewegung machen: z. z ramami, die Achseln zucken, Cig.; z roko z., die Hand rühren, Z.
  32. zgíniti, -gı̑nem, vb. pf., pogl. izginiti.
  33. zglásiti, -im, vb. pf. 1) melden, DZ., Vrt., nk.; — 2) z. se, eine Stimme von sich geben, laut werden, Cig.; sich melden, Mur., Jan., Št.- Vrt., Ravn.; sich anmelden, Cig., DZ.; z. se pri kom, Met.; — tudi: zglasíti, -ím; ( nam. vzg-).
  34. zglę́dniti se, -glę̑dnem se, vb. pf. den Blick werfen, hinblicken: kamor se koli zglednemo, Prekmursko- Kres; z. se na koga, ogr.- Let.; — ( nam. vzg-).
  35. zglẹ́viti, -im, vb. pf. zerkauen: zgristi in zgleviti, LjZv.
  36. zglobíti, -ím, vb. pf. zusammenfügen, h. t.- Cig. (T.).
  37. zglǫ́dati, -dam, -jem, vb. pf. zernagen, aufnagen.
  38. 1. zgnáti, -žénem, vb. pf. zusammentreiben; živino v hlev z., Cig.; — dve dilji skupaj z. (zusammenzwingen), Cig.
  39. 2. zgnáti, -žénem, vb. pf. herabtreiben, Cig.
  40. 3. zgnáti, -žénem, vb. pf. aufjagen, auftreiben, divjačino, iz postelje koga z., Cig., Jan.; — ( nam. vzg-).
  41. zgnę́čiti, -im, vb. pf. zusammendrücken, zerknüllen, zerknicken, Cig.
  42. zgnésti, zgnétem, vb. pf. zusammenkneten; — zerdrücken, zerknüllen.
  43. zgníti, zgníjem, vb. pf. verfaulen, verwesen.
  44. zgnjávčiti, -im, vb. pf. = zgnjaviti; ruto v žep z. (= grdo stlačiti), C.
  45. zgnjáviti, -im, vb. pf. zusammendrücken, zerknüllen, Cig.; zusammenquetschen, Ravn.- M.
  46. zgnojíti se, -ím se, vb. pf. eitern, exulcerieren, Cig.; rana se mu je zgnojila, jvzhŠt.
  47. zgobavẹ́ti, -ím, vb. pf. Schwämme bilden, Cig.; — schwammicht werden, C.; — ( nam. vzg-).
  48. zgodíti, -ím, vb. pf. 1) treffen: v čelo koga z., vzhŠt.- C.; — antreffen: smrt me zgodi, C.; — errathen, C., Prip.- Mik.; — 2) z. se, eintreffen; kar je prerokoval, to se je tudi zgodilo; — geschehen, sich ereignen; nič hudega se ti ne bo zgodilo; nesreča se je zgodila; naj se zgodi, kar koli; kar se ne zgodi, to se ne zve; zgodi se volja tvoja!
  49. zgojíti, -ím, vb. pf. auferziehen, Cig., Jan.; — ( nam. vzg-).
  50. zgolȃjsati, -am, vb. pf. abschaben, abwetzen, SlN.
  51. zgółčati, -ím, vb. pf. z. si, anfangen zu sprechen, Zora; — z. si, sich besprechen, C.
  52. zgolopáłčiti, -pȃłčim, vb. pf. zusammenpfuschen, Glas.
  53. zgoməzljáti, -ȃm, vb. pf. aufwimmeln, Z.; — ( nam. vzg-).
  54. 1. zgomíliti, -ı̑lim, vb. pf. zusammenhäufen, Lašče- Levst. (M.).
  55. 2. zgomíliti, -ı̑lim, vb. pf. herabnehmend anhäufen: z. kaj z voza, Lašče- Levst. (M.).
  56. zgomoljíti, -ím, vb. pf. in Klumpen zusammenbringen, C.
  57. 1. zgóniti, -gǫ́nim, vb. pf. durch Treiben zusammenbringen, zusammentreiben, Z., Dol.
  58. 2. zgóniti, -gǫ́nim, vb. pf. aufjagen: divjačino z., Cig.; — ( nam. vzg-).
  59. zgonobíti, -ím, vb. pf. zugrunde richten, Z.
  60. zgorẹ́ti, -ím, vb. pf. vom Feuer verzehrt werden, verbrennen; hiša je zgorela, vse mu je zgorelo.
  61. zgostíti, -ím, vb. pf. verdichten, eindicken, condensieren; z. se, dicht, dick werden, sich verdichten, sich verdicken, sich condensieren; kri se je zgostila.
  62. zgotǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. pf. verfertigen, ausfertigen, Cig., DZ.; imenik z., eine Liste anfertigen, Levst. (Nauk); — prim. izgotoviti.
  63. zgovoríti se, -ím se, vb. pf. sich besprechen, sich verabreden.
  64. 1. zgrábiti, -grȃbim, vb. pf. 1) zusammenrechen; mrvo, slamo z. na kup; — 2) unsanft, hastig ergreifen, packen; jastreb je pišče zgrabil s kremplji; zgrabili so tatu in ga odpeljali; — z. se, einander packen, handgemein werden; psa sta se zgrabila; vojski se zgrabita; — zgrabi me jeza, bolezen, der Zorn, eine Krankheit erfasst mich.
  65. 2. zgrábiti, -grȃbim, vb. pf. herabrechen, wegrechen.
  66. zgradíti, -ím, vb. pf. aufbauen, nk.; cerkev, hišo z., ogr.- C.; — schaffen: jezik z., Vrt.; jezikoslovni, brez potrebe zgrajeni nestvori, Levst. (Nauk); — hs.
  67. zgrbáčiti, -ȃčim, vb. pf. = zgrbančiti, Mur.
  68. zgrbánčiti, -ȃnčim, vb. pf. faltig, runzelig machen, knüllen; čelo z., die Stirne runzeln; z. se, runzelig werden; čelo se mu je zgrbančilo; koža se mi je zgrbančila, zgrbančeno lice, ein runzeliges Gesicht; zgrbančen, zusammengeschrumpft.
  69. zgrbástiti, -ȃstim, vb. pf. zgrbaščen, gekrümmt; zgrbaščen hodim in silno priklonjen, Trub.
  70. zgŕbati, -gȓbam, vb. pf. = zgrbiti 1), Cig., Jan.; zgrban, runzelig, Cig.
  71. zgrbávščiti, -ȃvščim, vb. pf. = zgrbančiti, Levst. (Zb. sp.).
  72. zgŕbiti, -gȓbim, vb. pf. 1) faltig, runzelig machen, Dict., Cig., Jan., C.; z. čelo, Cig., C.; zgrbljen, runzelig, gefurcht, Cig., Jan.; zgrbljeno obličje, Jsvkr.; Moje ročice bele So vse zgrbljene, trde, Npes.-K.; z. se, einschrumpfen, sich zusammenrunzeln, Cig., Jan.; — 2) krümmen, Jan.; zgrbljen, gebückt, gebeugt, Jan.; zgrbljen hodim, Cig., Dalm.; z. se = na kup zlesti, Cig.
  73. zgŕbniti, -gȓbnem, vb. pf. = zgrbančiti, Dict.
  74. zgŕčiti se, -im se, vb. pf. zu einem Knorren werden, knorrig werden, Cig.
  75. zgrdíti se, -í se, vb. pf. zgrdi se, es ekelt an: Lisici se zgrdilo je Meseno hrano jesti, Danj. (Posv. p.).
  76. zgrebenẹ́ti, -ím, vb. pf. runzelig werden: repa, redkev zgrebeni, jvzhŠt.
  77. 1. zgrébsti, -grébem, vb. pf. zusammenscharren; na kup z., erscharren, Cig.
  78. 2. zgrébsti, -grébem, vb. pf. herabscharren ( prim. 2. zgrebati).
  79. 3. zgrébsti, -grébem, vb. pf. aufscharren, Cig.
  80. zgrenẹ́ti, -ím, vb. pf. verherben, erherben, Cig.
  81. zgreníti, -ím, vb. pf. verbittern, vergällen, Cig., Jan.
  82. zgrenobíti, -ím, vb. pf. = zgreniti, V.-Cig.
  83. zgrẹšíti, -ím, vb. pf. 1) verfehlen, über etwas weggehen, ohne es zu bemerken; z. pravi pot; sled z., die Spur verlieren; knjigo prebiraje pravi list z., Cig.; ljudje so me zgrešili, ich bin den Leuten aus dem Sinn entschwunden, Jurč.; — nicht treffen ( z. B. beim Schießen), Cig., BlKr.- M.; še za las ni zgrešil, Cig.; — zgrešila sva se, wir haben einander nicht getroffen oder gefunden, Z., jvzhŠt.; — 2) = pogrešiti, vermissen, Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.
  84. zgrẹ́ti, -grẹ̑jem, vb. pf. = segreti, erwärmen, erhitzen.
  85. zgrę́zniti se, -grę̑znem se, vb. pf. zusammensinken, Cig.
  86. zgrgráti, -ȃm, vb. pf. aufgurgeln, Cig.; — ( nam. vzg-).
  87. zgrísti, -grízem, vb. pf. 1) durch Beißen zerkleinern, zerbeißen; kosti z.; — 2) z. se, gerinnen (o mleku); — z. se, zu Essig werden, Cig.; — z. se od žalosti, vertrauern, Cig.
  88. zgríviti se, -im se, vb. pf. beißend, scharf vom Geschmack, sauer werden, C.
  89. zgrizljáti, -ȃm, vb. pf. zerbeißen, zerfressen ( n. pr. o moljih), Cig., Nov.- C.
  90. zgrízniti, -grı̑znem, vb. pf. (mit einem Biss) zerbeißen: oreh z., Cig.
  91. zgrmáditi, -ȃdim, vb. pf. zusammenhäufen, C.
  92. 1. zgrmẹ́ti, -ím, vb. pf. z. na kaj, donnernd auf etwas herabstürzen, Let.
  93. 2. zgrmẹ́ti, -ím, vb. pf. erdonnern, Mur.; — ( nam. vzg-).
  94. 1. zgŕniti, -nem, vb. pf. 1) zusammenlegen: ruho z., Dol.; v naglici z., zusammenraffen, Cig.; zusammenbringen, zusammenhäufen, Cig., Jan.; na kup z., Cig.; po skoposti z., zusammengeizen, Cig.; lakomnež vse zgrne, BlKr.; versammeln: z. vojsko na Lahe, Levst. (Zb. sp.); ptiči se zgrnejo (versammeln sich in einer großen Schar), Levst. (Rok.); versammelt ziehen: Zgrne se za njim vladik vseh osem, Levst. (Zb. sp.); z. se, zusammentreten, C.; voda se nad njim zgrne, Vrt.; zgrnili sta se te dve gori vrhu vojske, Jurč.; — 2) = razgrniti: ( pren.) z. koga po tleh, jemanden zu Boden strecken, Idrija; — abdecken, Cig.
  95. 2. zgŕniti, -nem, vb. pf. herabscharren, Cig.
  96. zgrozíti se, -ím se, vb. pf. aufschaudern, sich entsetzen, Cig., Jan.; zgrozi se v duhu, Trub.
  97. zgrǫ́zniti se, -grǫ̑znem se, vb. pf. = zgroziti se, Cig., Zora.
  98. zgrúčiti, -im, vb. pf. in einen Knollen zusammendrücken, C.; — z. se = v gručo se zbrati, nk.
  99. zgrúditi, -im, vb. pf. 1) zermalmen, M.; zernagen, Cig.; vse kosti z. (aufnagen), Cig.; — 2) z. se, zusammensinken, zusammenstürzen; z. se na tla, zu Boden sinken; — tudi: zgrudíti, -ím.
  100. zgruzíti se, -ím se, vb. pf. = zgruditi se, Jan., Lašče- Erj. (Torb.), Levst. (Zb. sp.), Str.

   12.305 12.405 12.505 12.605 12.705 12.805 12.905 13.005 13.105 13.205  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA