kr=vb. pf. (1.101-1.200)

1101. izpáhati, -pȃham, vb. pf. ausfachen: i. prah iz česa, Jan.; z vrečo žito i., aus dem Getreide den Staub mit einem Sack ausfachen, Z., Dol., vzhŠt.; z dlanjo hlače komu i. = natepsti, Glas.; — prim. opahati.
1102. izpáhniti, -nem, vb. pf. = izpehniti.
1103. izpakudráti, -ȃm, vb. pf. = spakudrati, Cig. (T.).
1104. izpáliti, -im, vb. pf. aussengen, ausfeuern: sod i., Cig.
1105. izpámetiti, -im, vb. pf. klug machen, Z.; i. se, klug werden, Z.; sich eines bessern besinnen, Let.
1106. izpámetovati, -ujem, vb. pf. = spametovati, Z.
1107. izpȃrati, -am, vb. pf. durch Auftrennen herausbekommen, austrennen, Cig.
1108. izpáriti, -pȃrim, vb. pf. ausdünsten, ausdämpfen, verdämpfen, Mur., Cig. (T.); i. se, verdampfen, Cig. (T.); muzga po drevesu se zadosti izpari, (sp-) Pirc.
1109. izpásti, -pádem, vb. pf. 1) herausfallen, ausfallen, Cig., Jan.; entsinken, Cig.; — 2) gelingen: ni mu izpalo, jvzhŠt.; — ausfallen ( germ.): dobro i., nk.
1110. izpásti, -pásem, vb. pf. 1) = popasti, abweiden, Mur., Cig.; travnik i., Polj.; — 2) durch die Weide gut genährt machen: živino i., C.; — i. se, fett werden, Cig.; — 3) i. se nad kom, an jemandem sein Müthchen kühlen, (spasti) Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
1111. izpašiti se, -im se, vb. pf. = izhlapeti, entdunsten, Dol.- Cig.
1112. izpáziti, -pȃzim, vb. pf. = spaziti, ausspähen, Jan.; izmed množice koga i., Raič ( Glas.).
1113. izpečáti, -ȃm, vb. pf. = spečati: i. blago, anbringen, Cig., nk.
1114. izpéči, -péčem, vb. pf. ausbraten, ausbacken, Mur., Cig.; — prim. speči.
1115. izpẹ̑hati, -am, vb. pf. durch schnelles Gehen, Laufen ermüden, Jan., Cig., C.; konja i., das Pferd zusammenreiten, Cig.; ves izpehan prišel je domov, jvzhŠt.; (speh-) Cig., Jan.; i. se, sich außer Athem laufen, jvzhŠt.
1116. izpəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) herausstoßen, ausstoßen; i. komu oči, die Augen ausstechen, C., Raič (Slov.); i. sodu dno, dem Fass den Boden ausschlagen, Cig.; i. iz sedla, aus dem Sattel heben, Krelj; i. samoglasnico, elidieren, C.; izpahnjen kot, ausspringender Winkel ( math.), Cig. (T.); — 2) verrenken, verstauchen; i. si nogo, roko; i. si vrat, sich den Hals brechen, Krelj; — 3) mit dem Stoßhobel abhobeln, abfügen; i. desko, dogo; pogl. spehniti; — 4) i. se, ausbrechen (vom Ausschlage), Cig., Jan., C.; izpehnilo se mi je nekaj po životu, Z.
1117. izpelískati, -am, vb. pf. herausschlagen, herausklopfen, Jan. (H.).
1118. izpéljati, -pę́ljem, in: izpeljáti, -ȃm, vb. pf. 1) heraus-, hervorführen, Cig., Jan.; i. gnoj na njivo, Dol.; In je 'zpeljala konj'če tri, Npes.-Vraz; — (aus dem Neste) führen: ptice so že mladičke izpeljale; i. se, das Nest verlassen; ptički so se že izpeljali; entwenden: denar komu iz žepa i., Cig., jvzhŠt.; — i. iz zmote, aus dem Irrthum herausleiten, Cig.; — verlocken: zopet me je izpeljal, wieder hat er mich daran gekriegt, jvzhŠt.; — ableiten, folgern, Cig., Jan., nk.; — 2) etwas fahrend irgendwohin schaffen: prehud je breg, preveč si naložil, ne boš izpeljal, der Berg ist zu steil, die Ladung zu groß, du wirst nicht hinauffahren können; tega še po ravnem ne boš izpeljal; — 3) ausführen, vollführen, durchführen, zustande bringen; vse lepo i.; — i. zid, jarek, eine Mauer aufführen, einen Graben ziehen, Cig.; trto kvišku i., in die Höhe ziehen, Cig.
1119. izpẹ́niti se, -pẹ̑nim se, vb. pf. zu schäumen aufhören, Cig.
1120. izperẹ́ti, -ím, vb. pf. vermodern (o lesu, platnu), Z.
1121. izpę́sniti se, -pę̑snem se, vb. pf. entgleiten, entwischen, C., Svet. (Rok.), Dol.
1122. izpẹ́ti, -pójem, vb. pf. 1) aussingen: i. pesem; — 2) i. se, durch Singen erschöpfen, Cig.
1123. izpháti, -phȃm, vb. pf. 1) ausstoßen; — 2) abstampfen; durch Stampfen abnützen, Cig.
1124. izpíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) durch Blasen herausbringen; prah iz luknje i., herauswehen, Cig.; — 2) das Blasen beenden: jezo i., den Zorn verschnaufen, Cig.
1125. izpíhniti, -pı̑hnem, vb. pf. durch einmaliges Blasen, Wehen herausbringen; — i. se, in Luftblasen auflaufen: testo se izpihne, C.
1126. izpíliti, -pı̑lim, vb. pf. 1) ausfeilen, durchfeilen; žago i.; kolesa za ure i., Jap. (Prid.); — pren. i. pesem, Cig.; — 2) izžagati, aussägen, Cig.
1127. izpípati, -pı̑pam, -pljem, vb. pf. ausraufen, herausreißen, Guts., Cig., M.; koren, repo i., Št.; las si i., Cig.; zob komu i., Gor.
1128. izpípniti, -pı̑pnem, vb. pf. herausrupfen, C.
1129. izpísati, -šem, vb. pf. 1) herausschreiben, aus einem Buche, einer Schrift ziehen, Cig., Jan., nk.; excerpieren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) zuende schreiben, ausschreiben; i. list; — i. zvezek, voll beschreiben; — vrata so bila izpisana od kamenja, t. j. udarci od kamenov so se na vratih poznali, Gor.; — 3) verschreiben: dokaj peres i., Cig.; — i. se, sich im Schreiben erschöpfen, Cig.
1130. izpískati, * -am, vb. pf. mit dem Spielen auf einem Blasinstrumente (Pfeife, Flöte) fertig werden, Cig.; — i. se, sich im Spielen auf Blasinstrumenten erschöpfen, Z.
1131. izpíščiti se, -im se, vb. pf. = izpišiti se, Tolm.
1132. izpíšiti se, -im se, vb. pf. Bläschen bekommen; usta se izpišijo, Mur., C., vzhŠt.; izpišilo se mi je, ich habe einen Ausschlag bekommen, SlGor.
1133. 1. izpítati, -pı̑tam, vb. pf. vola, prašiča i., völlig fett mästen, ausmästen.
1134. 2. izpítati, -pı̑tam, vb. pf. 1) erfragen, auskundschaften, Mur., Cig.; = po ovinkih izprašati, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) abfragen, Št.- Cig.; verhören, C.
1135. izpíti, -píjem, vb. pf. 1) austrinken; i. vino iz kupice; i. kupico vina; — aussaugen; i. komu kri, mozeg, Cig.; pren. i. deželo, Cig.; i. njivo, Jan.; izpita prst, Cv.; izpite oči, eingefallene Augen, Cig.; izpit človek, ein ausgemergelter, entkräfteter Mensch, Cig., jvzhŠt.; — 2) = izkaditi: i. lulo tobaka, Cig.; — 3) i. se, sich durch Trinken schwächen, zugrunde richten, Cig.
1136. izpláčati, -am, vb. pf. auszahlen: vse do krajcarja i.; durch Bezahlung ausgleichen: dolg i.; — bezahlen: posle, delavce i.; — vergelten: bom te že izplačal! ich werde es dir schon vergelten! jvzhŠt.; izplačalo ga je! er hat seinen Theil bekommen! jvzhŠt.; — i. se, sich rentieren; to se ti ne bode izplačalo, es wird dir nicht die Mühe lohnen; ne izplača se, es lohnt sich der Mühe nicht; ne izplača se delo, trud, Cig.
1137. izpláhniti, -plȃhnem, vb. pf. = izplakniti, Mur., Jan., jvzhŠt.
1138. izplákati, * -plȃkam, -čem, vb. pf. 1) i. si očí, sich die Augen ausweinen, C.; — 2) i. se, sich ausweinen, Mur., nk.
1139. izplákniti, -plȃknem, vb. pf. ausspülen, ausschwemmen; i. škaf, sod.
1140. izplamenẹ́ti, -ím, vb. pf. zuende lodern, auslodern, Cig.
1141. izplamtẹ́ti, -ím, vb. pf. = izplameneti, Cig.
1142. izplášiti, -plȃšim, vb. pf. herausscheuchen, Cig.
1143. izpláti, -pǫ́ljem, vb. pf. 1) ausschöpfen: Cig., Jan.; i. vodo iz jarka z lopato, ausschaufeln, Cig.; vodo iz čolna i., Z.; mošt i. iz kadi, Vrtov. (Vin.), jvzhŠt.; — durch Schöpfen leer machen: i. mlako, SlGor.; — 2) durch Schwingen reinigen, ausschwingen; i. oves, pšenico; pšenico s plevami i., = das Kind mit dem Bade ausgießen, Cig.
1144. 1. izplatíti, -ím, vb. pf. 1) flach bearbeiten: = na plat iztesati, C.; — 2) i. se, sich schiefern, Cig.
1145. 2. izplatíti, -ím, vb. pf. = izplačati, Mur., kajk.- Valj. (Rad).
1146. izplávati, -plȃvam, vb. pf. herausschwimmen, i. iz vode.
1147. izplavíti, -plavím, vb. pf. ausschwemmen, Mur., Cig., Jan.; i. perilo, Mur.; posodo i., C.; dež je polja izplavil, der Regen hat die Felder abgeschwemmt, Cig.
1148. izpláziti se, -plȃzim se, vb. pf. herausschliefen, herauskriechen; težko se je izplazil iz soda, jvzhŠt.
1149. izpléčiti, -im, vb. pf. i. se, sich das Achselbein verrenken, Cig.; i. si roko, Svet. (Rok.).
1150. izplę́sati, -šem, vb. pf. austanzen; — i. črevlje, abtanzen, Cig.; — i. se, sich durch Tanzen erschöpfen, Cig.
1151. izplẹ́snẹti, -nẹjem, vb. pf. verschimmeln; kruh je izplesnel.
1152. izplẹ́sniti, -im, vb. pf., pogl. izplesneti, in prim. plesneti.
1153. izplésti, -plétem, vb. pf. 1) fertig flechten, ausflechten; — i. dekleta, den Mädchen die Zöpfe fertig flechten, jvzhŠt.; — 2) i. se, sich herauswinden, Cig.; — sich entwickeln: vojska se bo izplela, Cig.
1154. izplẹ́šiti, -plẹ̑šim, vb. pf. kahl machen, lichten: gozd i., Cig.
1155. izplẹ́ti, -plẹ́vem, -plẹ́jem, vb. pf. ausjäten, ausraufen; plevel i. iz nasada; — mit List entlocken, C.; denar i. komu iz žepa, Cig.; tudi: i. koga, jemanden lausen, Cig.; — i. jo, i. se, sich wegstehlen, heimlich entschlüpfen, Cig., C.
1156. izplevẹ́ti, -ím, vb. pf. schal werden, Cig. (T.); prim. plevek.
1157. izplevšati, * -am, vb. pf. zrnje iztepsti iz klasov, Z.; (Hirse) ausschlagen, Jan. (H.).
1158. izplẹ̑zati, -zam, vb. pf. herausklettern, Cig.
1159. izpljəváti, -pljújem, vb. pf. = izpljuvati, Cig.
1160. izpljúniti, -pljȗnem, vb. pf. ausspucken: i. kaj.
1161. izpljȗskati, -am, vb. pf. durch mehrmaliges Schlenkern herausbringen, herausschlenkern: vodo iz kupice, Cig.
1162. izpljúskniti, -pljȗsknem, vb. pf. = izpljusniti, Z.
1163. izpljúsniti, -pljȗsnem, vb. pf. herausschlenkern: vodo iz kupice i., Cig.; — besedo i., mit einem Worte herausplatzen, SlN.
1164. izpljuváti, -pljújem, -pljúvam, vb. pf. durch Spucken herausbringen, ausspucken; veliko krvi i.
1165. izplodíti, -ím, vb. pf. aushecken (Junge) ausbringen, Jan.; — pren. erzeugen, C.
1166. izplǫ́skati, * -am, vb. pf. auspatschen, Cig.; — durch Klatschen beschimpfen und vertreiben, Cig.
1167. izplúti, -plóvem, vb. pf. herausschwimmen, C.
1168. izplúžiti, -plȗžim, vb. pf. ausackern, Z.
1169. izpočíti se, -čı̑jem se, vb. pf. völlig ausruhen; izpočit, der ausgeruht hat: izpočit konj; izpočita prst, zemlja.
1170. izpodbəzáti, -ȃm, vb. pf. anspornen, C.
1171. izpodbíti, -bı̑jem, vb. pf. darunter wegschlagen: stebre i.; i. komu nogo, einem ein Bein unterschlagen, Cig., Telov.; — mit Erfolg bestreiten, widerlegen: trditev, dokaz i., Cig., Jan., nk.
1172. izpodbósti, -bódem, vb. pf. anspornen: konja i., dem Pferde die Sporen geben; — aufstacheln, anreizen; i. koga k čemu.
1173. izpodbȓbati, -am, vb. pf. unterwühlen: i. koreninice, rastline, C.
1174. izpodbrę̑cati, -am, vb. pf. i. krilo, i. se, das (weibliche lange) Kleid hoch aufschürzen und dadurch einen "Bausch" machen, C., Lašče- Erj. (Torb.), Z.; nav. izpodrecati, Dol.; prim. podkošati se.
1175. izpodbrę̑ncati, -am, vb. pf. = izpodbrecati, Notr.- Erj. (Torb.).
1176. izpodbudíti, -ím, vb. pf. aufmuntern, den Impuls geben, Cig., Jan., nk.; geistig erbauen, Cig., Jan.
1177. izpoddŕkniti, -dȓknem, vb. pf. ausgleiten; izpoddrknila mi je noga, izpoddrknilo mi je; tudi gosi včasi izpoddrkne, Npreg.- Cig.; — tudi: i. se, (spodrk-) Cig.
1178. izpoddŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. ausgleiten; noga je konju izpoddrsnila, Cig.; izpoddrsnilo mu je, er glitt aus, Cig.; i. se, ausgleiten, Cig., C.; izpoddrsnilo se mi je, jvzhŠt.
1179. izpodglǫ́dati, -dam, -jem, vb. pf. unternagen, Cig.
1180. izpodgrébsti, -grébem, vb. pf. unterscharren, Cig.; untergraben, Z.
1181. izpodgrísti, -grízem, vb. pf. unterhalb abnagen, unternagen; miši izpodgrizejo trtne korenine.
1182. izpodgrízniti, -grı̑znem, vb. pf. darunter ab-, wegbeißen, Cig.
1183. izpodíti, -ím, vb. pf. herausjagen, herausscheuchen; živad iz vrta i.; — davonjagen, i. koga od hiše kakor psa; iz službe i. koga.
1184. izpodjẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) unterhalb abfressen, unterfressen; črv je drevesce izpodjedel; unterspülen: breg i.; — 2) i. koga, jemandem im Essen zuvorkommen, Cig.; — jemanden verdrängen, eines Vortheils berauben, Cig.
1185. izpodkídati, -kı̑dam, vb. pf. darunter hinwegwerfen, -räumen: gnoj i., ausmisten, Z.
1186. izpodkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -pȃm, vb. pf. untergraben, unterminieren; — erschüttern ( fig.), Cig., nk.
1187. izpodlẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. 1) unter etwas hin kriechen: i. plot, Vrt.; — z nožem i., mit dem Messer darunter fahren (und von unten aufschneiden), C.; — 2) beschleichen, Mur., Cig., C.; izpodlezli so ga, sie sind auf seine Schleichwege gekommen, Mur.; — 3) jemanden hinterlistig aus seinem Vortheile verdrängen, ausstechen, Cig., C.; i. ga hoče, Mur., Met.; — 4) erkriechen, erschleichen: i. kaj, Cig., Jan., Cig. (T.).
1188. izpodletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) aus-, abgleiten; izpodletelo mi je, ich glitt ab, der Fuß fuhr, wich mir aus; izpodletel mi je jezik, ich habe mich verredet, Mur.; — 2) fehlschlagen, misslingen: vse mi je izpodletelo.
1189. izpodlẹ́zniti, -lẹ̑znem, vb. pf. = izpodleteti: noga izpodlezne, C.
1190. izpodlíti, -líjem, vb. pf. darunter weggießen: izpodlito mleko = posneto m., Gor.
1191. izpodlómiti, -lǫ́mim, vb. pf. unten wegbrechen, Cig.
1192. izpodmájati, -mȃjam, -májem, vb. pf. von unten erschüttern, Cig.; sedež, prestol komu i., Ravn.
1193. izpodməkníti, -máknem, vb. pf. 1) unten wegrücken, unterschlagen; i. komu nogo, Cig.; — izpodmakne se mi noga, der Fuß weicht mir aus, Cig.; — 2) entwenden, unterschlagen, Fr.- C.
1194. izpodmelíniti, -ı̑nim, vb. pf. (ein Ufer) unterwühlen (o vodi), Cig.
1195. izpodmę́liti, -mę̑lim, vb. pf. = izpodmeliniti: i. se, vom Wasser unterwühlt werden, C.
1196. izpodmésti, -métem, vb. pf. unten herausfegen, Cig.
1197. izpodmlẹ́ti, -mę́ljem, vb. pf. unterhöhlen, unterspülen, unterwaschen, Cig., Jan., C., Vrt.
1198. izpodmúliti, -im, vb. pf. darunter wegjäten: travo i. pod trsjem, Z.
1199. izpodmúliti se, -im se, vb. pf. eine finstere Miene annehmen: izpodmuljeno (= izpod čela) gledati, Lašče- Levst. (M.); — prim. podmuliti se.
1200. izpodnésti, -nésem, vb. pf. unterhalb wegtragen: (o vodi) wegspülen, Jan.; darunter wegheben: voz i., das Hintertheil des Wagens wegheben, Cig.; i. koga, einem ein Bein unterschlagen, Cig.; — untergraben, Jan.; i. komu srečo, jemandes Glück untergraben, C.; vereiteln, Jan.; i. naklepe, Cig.

   601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani