Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

kr=vb. impf. (9.871-9.970)

  1. vẹkovítiti, -ı̑tim, vb. impf. verewigen, Bes.
  2. vę̑kšati, -am, vb. impf. = večati, vergrößern.
  3. velẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) befehlen, auftragen, heißen; kaj pak Bog veli? Trub.; takovega Kristus ne veli, Trub.; Ta veli mi: poj sonete, Preš.; treba delati, kakor veli dvorni dekret, Levst. (Nauk); — tudi: vb. pf., Mur., nk., Mrliča djati v grob vele, Preš.; Krpan veli urno pognati, Levst. (Zb. sp.); — 2) sagen, ogr.- kajk.- Valj. (Rad), BlKr., jvzhŠt.; velijo = pravijo, man sagt, es heißt, BlKr., jvzhŠt.; kaj ti veli? was sagt er dir? BlKr., jvzhŠt.
  4. velẹ́vati, -am, vb. impf. befehlen, heißen; stori, kar ti velevam, Rog.- Valj. (Rad); drugim dobro delati nam veleva, Ravn.- Valj. (Rad); Horaci dulce et utile veleva, Preš.; Svet' Gregor veleva Kožuhe kupit', Npes.-K.
  5. velı̑čati, -am, vb. impf. 1) vergrößern, Cig., Jan., Cig. (T.), M.; — 2) erheben, verherrlichen, Cig., Jan.; duša moja veliča Gospoda, Krelj; — 3) hochschätzen, V.-Cig.; — 4) v. se, großthun, prahlen: v. se s čim, Cig., Jan., Cig. (T.), Vrt., Notr.; — 5) v. koga, jemandem viel zu schaffen geben, ihn belästigen, C.; delo me veliča, C.
  6. velíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) = veličati 2), erheben, preisen, Cig., Jan., M.; — 2) v. se, großthun, prahlen, C., Notr.
  7. velikováti, -ȗjem, vb. impf. großthun, Polj.
  8. veljáti, -ȃm, vb. impf. 1) gelten; denar, bankovec, prepoved, zakon ne velja več; že velja, es gilt schon; že velja, kamor srce pelja, es gilt, wohin das Herz zielt, (tako se komu napija), Met., Mur., Jan.; njegova beseda velja vselej; on veliko velja pri ljudeh; v. za kaj, für etwas gelten, angesehen werden; za bogatina veljati; te bukvice veljajo za izkazno pismo, Levst. (Nauk); — einen Wert haben, taugen; to ne velja nič; Sem videl, — Da človek toliko velja, kar plača, Preš.; že velja, es geht schon an; ne velja, es taugt nicht, es ist nicht angezeigt; prepovedanih reči obetati ne velja (geht nicht an), Ravn.; — 2) kosten; koliko velja kilogram soli?
  9. veljáviti se, -ȃvim se, vb. impf. v. se komu s čim, jemandem mit einer Sache imponieren wollen, Cig. (T.).
  10. vẹ̑nčati, -am, vb. impf. bekränzen, Mur., Cig., Jan., nk.; — krönen, Guts., Mur., Jan., nk.
  11. vẹ́nčiti, -im, vb. impf. = venčati, C.
  12. venẹ́ti, -ím, vb. impf., Jan., C., pogl. veniti.
  13. vę́niti, -nem, vb. impf. welken; travica od solnca sehne, od zime vene, ogr.- Valj. (Rad); — trocken werden (vom Erdboden), C.
  14. ventíti, -ím, vb. impf. hudo v. proti komu, jemandem scharf entgegentreten, Rib.
  15. ventováti, -ȗjem, vb. impf. abwehren: ker je lakoto in žejo do resnice in do dobrosti v nas dejal, ji ne bo hotel ventovati, Ravn.; — abhelfen, Mur.
  16. verdẹjáti, -dẹ́nem, vb. impf., Trub., pogl. vardejati.
  17. verę̑sovati, -ujem, vb. impf. = po fantovsko po noči kričati in ukati, jvzhŠt.
  18. vę́riti se, -im se, vb. impf. betheuern, C., Z., LjZv., Zora; Svet' Tomaž se tako veri Proti svoj'mu Jezusu, Npes.-K.
  19. verížiti, -ı̑žim, vb. impf. 1) mit Ketten binden, verbinden, Mur., Cig., C.; — 2) verkrümmen, Cig.; v. se, sich kettenartig winden, SlN.- C.; — začel je verižiti, er begann sein Unwesen zu treiben, Svet. (Rok.); neumno v. = neumno govoriti, Levst. (Zb. sp.); — pesni v., Gedichte schmieden, nk.; — 3) den Weinpressriegel einlegen, vzhŠt.- C.
  20. verję́ti, verjámem, vb. impf. glauben; če ne vidim, ne verjamem; nikomur nič ne v.; vsakemu vse v.; — iz: vero jeti, Mik.
  21. verostováti, -ȗjem, vb. impf. wachen, ogr.- Valj. (Rad); — prim. virostovati.
  22. vę́rovati, vę́rujem, vb. impf. glauben; v. v Boga, an Gott glauben; vse v., kar cerkev uči; — auf etwas halten: samo v vino veruje, BlKr.- M.
  23. veselẹ́ti, -ím, vb. impf. = veseliti: veselelo bi me, Dol., Podnanosci- Erj. (Torb.).
  24. veselíti, -ím, vb. impf. freuen, Freude machen; to me veseli; veseli me, da si prišel; nič ga ne veseli nauk; — v. se, sich freuen; ne veseli se vselej ta, kateri se smeja, Kast.; v. se česa, sich auf etwas freuen; Bliža se železna cesta, Nje se, ljub'ca, veselim, Preš.; v. se nad čim, sich über etwas freuen: nad drugih veseljem se veseliti, Ravn.
  25. veseljáčiti, -ȃčim, vb. impf. lustig, vergnügt leben, Let., SlN.
  26. veselováti se, -ȗjem se, vb. impf. fröhlich sein, sich unterhalten, C.
  27. vẹ́siti, vẹ̑sim, vb. impf. hängen, Mur., Jan., Mik., Danj. (Posv. p.), Zora; brumne vesi, velike tati pak za mizo posadi, Krelj; — oblaki se vesijo, die Wolken senken sich, Z., Dol.- Levst.; herabschweben: orel se vesi nad svojimi mladimi, Cig.
  28. vẹ̑skati, -am, vb. impf. hangeln, Telov.
  29. vesláriti, -ȃrim, vb. impf. sich mit dem Rudern beschäftigen, Guts.- Cig., Mur., Jan.
  30. vesláti, -ȃm, vb. impf. 1) rudern; — veslati in jesti, schnell essen, C.; — 2) grobe Reden führen, Mur.
  31. vésti, védem, vb. impf. 1) führen, Jan., Ravn., nk.; (po drugih slov. jez.); z močjo ga vedeš na svoje sveto domovje, Ravn.; — 2) vede me, es gelingt mir: vse jo vede, kar ona hoče, Levst. (Rok.); — reč mi vede, die Sache schlägt zu meinem Vortheil aus, Cig.; ne bo jim vedlo, es wird ihnen nicht gelingen, C.; — 3) nützen, helfen: vede, es hilft, V.-Cig.; nič ne vede, Cig.; malo vede, C.; nič ti ne vede moje govorjenje, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 4) blago dobro vede, die Ware findet Abnahme, ne vede, findet keine Abnahme, Cig., Svet. (Rok.); — 5) za denar me trdo vede, es geht mir knapp mit dem Gelde, LjZv.; — 6) v. se, Ravn.; sich aufführen, sich betragen; vedel je, kako nesramno se vedeta sinova, Ravn.; — 7) kako se ti vede? wie geht es dir? Cig.; — kupčija se mu dobro vede, seine Ware findet einen guten Absatz, Cig.; delo se nam po sreči vede (geht glücklich vonstatten), Ravn.; ni se mu vedlo, kakor je sam hotel, LjZv.; — 8) v. se za kaj, sich um etwas handeln, C.
  32. vę́sti, vę́zem, vb. impf. sticken, Cig., Jan., nk.; — hs.
  33. vẹ́ščiti, -im, vb. impf. lange aufbleiben und Licht brennen, Lašče- Levst. (Rok.).
  34. vẹ́šiti se, -im se, vb. impf. durch das Spundloch verrauchen und dadurch schal werden ( v. Wein), Štrek.; vino se veši = cvet iz njega puhti, Vrtov. (Vin.).
  35. vẹ́ti, vẹ̑jem, vb. impf. 1) wehen; — veter veje s snegom, Vrt.; — 2) = vejati, (Getreide) worfeln, Cig., Jan., C.
  36. vẹ́triti, -im, vb. impf. lüften, Mur., Cig., Jan., DSv.; kje se bode moj žamet vetril? Glas.
  37. vẹtrováti, -ȗjem, vb. impf. lüften, ogr.- C.
  38. vę̑tšati se, -am se, vb. impf. alt werden, altern, C.
  39. vę́zati, vę́žem, vb. impf. binden, verbinden; v. snopje; v. trte h kolom; v. lonce, Töpfe mit Draht binden; v. les (pri tesarjih); vezan kozolec, die Doppelharfe, Cig., Dol.; v. knjige, Bücher einbinden; — ta sad veže usta, diese Frucht hat einen unangenehm herben u. zusammenziehenden Geschmack, Kras, Ist., Goriška ok.- Erj. (Torb.); — otrobe v., govoriti, kakor bi otrobe vezal, unzusammenhangendes Zeug sprechen; ljudem jezike v., den Leuten die Mäuler stopfen; v. koga na koga, na kaj (binden, fesseln), Cig., nk.; Vendar na mene še nekaj te veže, Preš.; Tretja njih je Neža, Ki moje srdce veže, Npes.-K.; verpflichten: dolžnost me veže, ich bin verpflichtet, Levst. (Nauk), nk.; beseda, obljuba, prisega me veže, Cig., nk.; postava veže vse ljudi, Cig.; zapoved me veže, kajk.- Valj. (Rad); — v. se, in einer Verbindung, im Einklang stehen, zusammenklappen, Cig., nk.
  40. vezẹ́ti, -ím, vb. impf. stecken ( z. B. im Morast), Jan.
  41. vezẹ́vati, -am, vb. impf. zu binden pflegen, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  42. vəzmováti, -ȗjem, vb. impf. das Osterfest feiern, BlKr.
  43. veznẹ́ti, -ím, vb. impf. vezni, es zieht ins Herbe, Cig.
  44. vezováti, -ȗjem, vb. impf. v. koga, den Namenstag jemandes mit Gratulationen, Angebinden, Festgelagen u. dgl. feiern.
  45. vẹ̑žbati, -am, vb. impf. üben, v. se, sich üben, nk.; — hs.
  46. veželjáti se, -ȃm se, vb. impf. ringen, Notr.- Cig.
  47. vẹ́žiti, -im, vb. impf. verbiegen, verkrümmen, Mur., Cig., Jan.; — v. se, sich werfen (vom Holze); les se veži, Vrtov. (Km. k.).
  48. vgȃnjati, -am, vb. impf. ad vgnati; hineintreiben, Mur.
  49. vgrízati, -am, vb. impf. ad vgrizniti, Cig.
  50. vgrizováti, -ȗjem, vb. impf. ad vgrizniti, Jan.
  51. vhȃjati, -am, vb. impf. ad vniti; hineingehen, Cig.
  52. vı̑cati, -am, vb. impf. 1) plagen, quälen, martern; žene može vicajo na zemlji, Gor.- DSv.; — v. se, eig. im Fegefeuer leiden, Cig.; sich plagen, sich martern; — 2) neka otročja igra, = nebeškati, Gor.; — prim. vice.
  53. vídẹti, vı̑dim, vb. impf. ( pf.) 1) das Augenlicht haben, sehen; — na desno oko ne vidi; — 2) mit den Augen wahrnehmen, sehen, merken; gledajo, pa ne vidijo; težko ga vidim, ne morem ga videti = črtim ga; v. česa: žalostno je takih otrok videti, Ravn.- Mik.; od tod vidiš (je videti) planine, na planine; — uže je videti, uže se vidi, es ist bereits hell; — o svetem Vidi se skoz noč vidi, Lašče- Levst. (M.); kjer ni videti, ni vzeti, Cig.; — ansehen: videti mu je (man sieht es ihm an), da ni zdrav; vidi se mu, da ne misli tako; — videti je zdrav, bolan, er sieht gesund, krank aus; reč je videti lepa, bela, črna; mož je boljši, nego je videti; — 3) meni se vidi, es dünkt mir, es scheint mir; — v. se, gefallen, vzhŠt.; — 4) hodil sem, sam ne vidi, kod, ich ging herum, ohne selbst zu sehen, wo herum, Dol.- Levst. (Sl. Spr.); — 5) (videč, sichtbar, Trub., Krelj, Dalm.).
  54. vidẹ́vati, -am, vb. impf. zu sehen pflegen: tam ljudje videvajo veliko kačo, Mik., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  55. viháriti, -ȃrim, vb. impf. stürmen, wettern, Jan., Zora; piš vihari, Levst. (Zb. sp.).
  56. víhati, -ham, -šem, vb. impf. 1) aufwärts biegen o. drehen; lase v.; v. si brke, sich den Schnurbart drehen; - zurückschlagen, aufstülpen; v. si hlače, rokave; — nos v., die Nase rümpfen; — v. se, sich zurückbiegen; obutal se viha, če je predolga; — 2) schwingen: mlatiči vihajo cepce na kvišku, Ravn.; — 3) stürmen: burja viha, veter je vihati jel, C.
  57. vihljáti, -ȃm, vb. impf. sanft wehen, C.; — flattern (von Büscheln, Bändern, Fahnen), C.
  58. vihodráti, -ȃm, vb. impf. stürmen, stürmisch handeln, C.
  59. vihráti, -ȃm, vb. impf. 1) flattern; zastava vihra; s perutnicami po zraku v.; — sich ungestüm bewegen, mit Hast etwas thun; kam vihraš? wohin stürmst du? — od jeze v., toben, Cig.; — obenhin thun, schleudern, schleuderisch arbeiten; — 2) schnell aufschießen u. lose wachsen (von Pflanzen): zelje vihra, Cig., Dol.; — 3) schränken: žago v., Cig.; koso v., die Schneide der Sense verbiegen, C., Dol.
  60. vihrẹ́ti, -ím, vb. impf. = vihrati, stürmen: sovražnik vihri, C.; vihreč, stürmisch, C.
  61. vihtẹ́ti, -ím, vb. impf. schwingen; meč v.
  62. vihtíti, -ím, vb. impf. = vihteti, Dict.; Vihtil je bridki meč, Str.; — v. se nad kom, sich jemandem gegenüber wichtig machen, Levst. (Rok.).
  63. víjati, -am, vb. impf. = viti, winden, Mur., Št.- Cig., vzhŠt.- C.
  64. vijúgati se, -am se, vb. impf. sich schlängeln: potočič se vijuga, Mik.
  65. 1. víkati, -kam, -čem, vb. impf. ihrzen; mlajši ljudje starejše vičejo.
  66. 2. víkati, -kam, -čem, vb. impf. schreien, C., Levst. (M.), kajk.- Valj. (Rad).
  67. vı̑kšati, -am, vb. impf. = višati, höher stellen, erhöhen.
  68. vilážati, -am, vb. impf. ad vilesti; herauskommen, Zilj., C.; solnce vilaža, die Sonne geht auf, C.; — prim. vilesti.
  69. víličiti se, -im se, vb. impf. sich gabeln: reka se viliči, Cig. (T.).
  70. víliti se, vı̑lim se, vb. impf. = viličiti se, Cig. (T.).
  71. vimenjáti, -ȃm, vb. impf. volle Euter bekommen: krava vimenja (vimnja), Mur.
  72. vimljáti, -ȃm, vb. impf. = vimenjati, Jarn., C.
  73. viníčiti se, -ı̑čim se, vb. impf. nach der wilden Weinrebe ausarten, trs se viniči, die Rebe macht kleine Beeren, Cig.
  74. vı̑nkati, -am, vb. impf. herumschweifen, C., Z.; = v. se, V.-Cig.; — prim. 1. vinek.
  75. vı̑ntati, -am, vb. impf. mittelst der Winde in die Höhe heben.
  76. virẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) ragen, C.; — 2) mit unverwandten Augen ansehen: v. v koga, C.
  77. víriti, -im, vb. impf. = vireti 2), Cig., Jan.
  78. virostováti, -ȗjem, vb. impf. wachen, Mik.; — iz madž., Mik. (Et.).
  79. visẹ́ti, -ím, vb. impf. hangen; v. na čem; v. na vislicah; v. ob niti; ob bedru mu meč visi, Mik.; v jamo v., dem Grabe (Tode) nahe sein, Dict.; — schweben; v. v zraku; — geneigt, abhängig sein; svet visi; cesta je tu malo visela, Jurč.; — abhängen: na le-tem kratkem času visi ali večno živenje ali večna smrt, Kast.; v. o čem, Cig. (T.); ( hs.); — tudi: vísẹti ( nav. vísiti) vı̑sim, Dol., Št., kajk.- Valj. (Rad).
  80. vísiti, * -im, vb. impf. erhöhen, erheben, C.
  81. vı̑šati, -am, vb. impf. erhöhen, Cig., M.; — v. se, sich erhöhen, höher werden, Cig.
  82. vı̑škati, -am, vb. impf. = bezljati, biesen, springen (o živini): teleta, junci viškajo, Z., BlKr.- Mik., Dol.
  83. vitezováti se, -ȗjem se, vb. impf. 1) Ritter sein, (-ževati se) Cig.; — 2) kämpfen, ogr.- M.
  84. vitę́ževati, -ujem, vb. impf. kämpfen, C., ogr.- Valj. (Rad).
  85. 1. víti, víjem, vb. impf. 1) winden; prejo v klopčič v.; venec v.; trte v.; piščali v. (iz muževnih šib); v. roke, mit den Händen ringen; krč me vije, ich habe Krämpfe; vije me po trebuhu, ich habe die Kolik, Cig., LjZv.; — Windungen machen: brezen, če z rilcem ne rije, pa z repom vije, Npreg.- Jan. (Slovn.); Na pragu je stala, Je vila z glavo (wendete den Kopf nach allen Seiten), Npes.-K.; — v. se, sich winden, sich schlängeln; potok, pot se vije; — od bolečin se viti; — 2) bedrängen, quälen, Cig.; skušnjava nas vije, Škrinj.- Valj. (Rad).
  86. 2. víti, víjem, vb. impf. heulen, Jan., C., Levst. (Sl. Spr.); volcje vijo, C.
  87. vı̑žati, -am, vb. impf. = voditi, ravnati; — iz nem. weisen.
  88. vjẹ̑mati, -am, vb. impf., pogl. ujemati.
  89. vkápati, -kȃpam, -pljem, vb. impf. eintröpfeln, Jan.
  90. vkapljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad vkapljati, Jan.
  91. vklȃdati, -am, vb. impf. 1) hineinlegen; hineinladen, laden; — 2) den Grund legen, C.
  92. vklẹ́pati, -klẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad vkleniti.
  93. vknjiževáti, -ȗjem, vb. impf. ad vknjižiti; ins Buch eintragen, intabulieren, Cig., Jan., nk.
  94. vláčiti, -im, vb. impf. 1) ziehen, schleppen; drva v. z gore; — v. se, sich mühsam schleppen; — v. se, herumstreifen, sich herumtreiben; v. se s fanti (o dekletih), unerlaubten Umgang pflegen; — 2) eggen; eden orje, drugi vlači; — v. ral, Dict.
  95. vlačugáriti se, -ȃrim se, vb. impf. herumstreichen, vagabundieren, ein Schlampenleben führen, Cig., Vrt.
  96. vlačúgati se, -am se, vb. impf. herumstreichen, herumschlampen, einen unmoralischen Umgang pflegen, Mur., Cig.
  97. vladáriti, -ȃrim, vb. impf. Herrscher sein, herrschen, Jan., C., nk.
  98. vládati, -am, vb. impf. 1) leiten, lenken; — herrschen, regieren; v. državo; v. komu: vladali so si sami, Vrt.; v. s čim, s kom, Raič (Slov.), ogr., kajk.- Valj. (Rad), Vrt.; z blagom svojim v. (ladati), mit seinem Gut schalten und walten, vzhŠt.; — auskommen: ne morem ž njim vladati, C.; z družino vladati je težko, Raič ( Nkol.); — v. koga, kako delo, jemandem, einer Arbeit gewachsen sein, vzhŠt.- C.; — 2) v. se, sich aufführen, sich betragen, Cig., Jan.; — v. se po čem, sich nach etwas richten, Cig.; — 3) besitzen, C., kajk.- Valj. (Rad).
  99. vladikováti, -ȗjem, vb. impf. Bischof sein, Navr. (Let.); — hs.
  100. vlȃgati, -am, vb. impf. ad vložiti; hineinlegen, einlegen; — hineinpacken, packen, Cig.; — v. prošnje, Bittgesuche einreichen.

   9.371 9.471 9.571 9.671 9.771 9.871 9.971 10.071 10.171 10.271  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA