Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

kr=vb. impf. (9.201-9.300)

  1. tarȃcati, -am, vb. impf. pflastern, Guts.- Cig.
  2. tárati, -am, vb. impf. 1) abplagen, martern, V.-Cig.; bil je preganjan, vjet, taran, Vod. (Izb. sp.); — t. se, sich abplagen, Cig.; — 2) langsam arbeiten oder gehen, C.; — 3) t. se, = goniti se (o kobili), M.; — prim. treti (?).
  3. tarbáti, -ȃm, vb. impf. = počasno in nerodno kaj delati, Gor.
  4. tarkljáti, -ȃm, vb. impf. = gristi, da se sliši glas grizočih zob, (od ben.-it. torcolàr, pressen), Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
  5. tȃrnati, -am, vb. impf. = jammern, klagen.
  6. tarnávati, -am, vb. impf. = tarnati, Jan.
  7. tarnjáti, -ȃm, vb. impf. = tarnati, Jan.
  8. tarnjávati, -am, vb. impf. = tarnati, Npes.-Schein.
  9. tatáriti, -ȃrim, vb. impf. tatarische Worte in die Sprache mengen, Preš.
  10. tatíniti, -ı̑nim, vb. impf. das Diebshandwerk treiben, V.-Cig.
  11. távati, -am, vb. impf. herumtappen; po temi tavati; — unsicher gehen: bolnik po sobi tava; — prim. nem. tappen (?).
  12. tavljáti, -ȃm, vb. impf. furchtsam herumtappen: naglo stopi! kaj tavljaš? Gor.- Mik.
  13. tážiti, -im, vb. impf. = tolažiti, Mur., Cig., Jan., Ravn.; — prim. bav. dasig, št.-nem. tasig = kleinlaut, geduldig, C.
  14. təčáti, -ím, vb. impf. = tičati, stecken ( intr.), Dict., Kast.- Cv., Mik., vzhŠt.
  15. téči, téčem, vb. impf. 1) laufen; teci po vode! — voz, ura, kolo na osi teče, C.; vrata tečejo, die Thüre bewegt sich leicht um die Thürangel; — koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.- Jan. (Slovn.); — in Umlauf sein: leseni denarji so tekli, Jsvkr.; tekoči denar, das Courantgeld, Cig., Jan.; — fließen: voda teče; tekoča voda; solze mu teko; — jed mi teče ( schmeckt), C.; — čas teče, die Zeit vergeht; uže teče tretje leto, kar je umrl, es ist schon das dritte Jahr seit seinem Tode; tekoče leto, das laufende Jahr; tekoči račun, die laufende Rechnung; — jezik, beseda mu gladko teče, er spricht geläufig, fließend; vse popoldne jim je jezik tekel, Jurč.; beseda, razgovor teče o čem, etwas ist Gegenstand des Gespräches, LjZv.; — opravki teko ( werden verrichtet) v redu, Levst. (Nauk); — pritožba teče ( geht) do občinskega odbora, Levst. (Nauk); — pravda, preiskava teče, der Process, die Untersuchung ist im Zuge, ist anhängig; — sin je tekel v dvajseto leto (war im 20. Jahre), Npr.-Krek; kam teče zajec, kadar je eno leto star? — v drugo, jvzhŠt.; osemnajsto leto tečem ( nam. v o. l.), Podkrnci- Erj. (Torb.); 10. leto mi teče, ich gehe ins 10. Jahr, Cig.; — 2) t. se = goniti se, läufig sein, Bolc- Štrek. [Let.].
  16. tę́gniti, -nem, vb. impf. 1) liefern, geben: hrano t. komu, Cig.; lehko je čedno oblečen, saj mu jaz obleko tegnem, Gor.; krčmarjem vino t., Rut. (Zg. Tolm.); mati mu tegne (= daje) žganje, Gor.- DSv.; govorico t. komu, mit jemandem ein Gespräch fortführen, sich mit ihm abgeben, Gor.; — 2) = utegniti, Zeit haben, C.; ne tegnem, Dol.; — 3) t. se, sich strecken: pes se tegne, vzhŠt.- C.; otroci se tegnejo (werden größer), vzhŠt.- C.
  17. tegotíti, -ím, vb. impf. 1) beschwerlich machen, erschweren, vzhŠt.- C.; —2) zwingen, drängen, C.; — eilen: jesti in t., C.; — 3) t. se, wehklagen: t. se in jokati, C.
  18. tegováti, -ȗjem, vb. impf. liniieren, ogr.- C.
  19. təhíniti, -ı̑nem, vb. impf. 1) schwinden: grozdje tehine (= zmerom ga je manj), Dol.; — 2) t. se, sich verstellen, Kras.
  20. təhnẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) muffeln, SlGor.- C.; — 2) schwinden, zugrunde gehen, absterben: drevesu vrh tehni, korenine tehnijo, jvzhŠt.
  21. tę̑htati, -am, vb. impf. 1) das Gewicht mit der Hand prüfen; — wägen: zlato svoje tehtaš na vago: raji tehtaj na njo besede! Ravn.- Valj. (Rad); — 2) wiegen: pet centov t., Jan., nk.
  22. 1. tẹ́kati, tẹ̑kam, -čem, vb. impf. 1) laufen, Meg., Dict.- Mik., Cig., Jan., Rib.- Mik., Krelj, Dalm.; — fließen, C.; — 2) t. se, in der Brunft sein, Mik.; (o kravah), C.
  23. 2. təkáti, -kèm, vb. impf. = tkati, Cv.; (təkáti, -ȃm, Guts.).
  24. tę̑kcati, -am, vb. impf. laufen (v otročjem govoru), Valj. (Rad).
  25. tekljáti, -ȃm, vb. impf. (mit kleinen Schritten) laufen, Cig.
  26. təkmáti se, -ȃm se, vb. impf. 1) wetteifern: t. se s kom, C.; (= tekmati, Mur.- Cig., Jan.); an Güte gleichen oder nahekommen: ta dva soda se tekmata, rekše, vino iz teh dveh sodov je malo ne enako dobro, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) passen: t. se k čemu, C.; suknja se ti lepo tekma, C.
  27. təkmíti se, -ím se, vb. impf. = tekmati se, Cig. (T.).
  28. təkmováti, -ȗjem, vb. impf. wetteifern, nk.
  29. tę́kniti, -nem, vb. impf. ( pf.) günstigen Erfolg haben, gedeihen; delo mu tekne, Škrinj.- Valj. (Rad); wohl bekommen; jed mi tekne; ausgiebig sein; veliko jẹ́, pa mu nič ne tekne; — t. v prid, zum Nutzen gereichen, C.; t. k zdravju, Kug.- Valj. (Rad).
  30. telakínati, -am, vb. impf. = takljati: jajca t., Zilj.- Jarn. (Rok.); — prim. talikati.
  31. telę́bati, -am, vb. impf. 1) aus Ungeschicklichkeit plump fallen, anprallen, Mur., Cig.; pred malika poklekuje, teleba na tla, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) auf etwas plump losschlagen: Jezen trdo vanj (v boben) teleba, Npes.-K.
  32. telę́čiti, -ę̑čim, vb. impf. dumme Scherze vorbringen, Mur.
  33. teletáriti, -ȃrim, vb. impf. Kälberhändler sein, Cig.
  34. telę́titi, -ę̑tim, vb. impf. kalben, Guts., Jarn., C., Nov., Ig (Dol.); = t. se: krava se teleti, Nov.
  35. telẹ́žiti se, -ẹ̑žim se, vb. impf. unruhig sein ( v. Kindern), Buče ( Št.)- C.
  36. teličáriti, -ȃrim, vb. impf. Kälberhändler sein, Cig.
  37. telíti, -ím, vb. impf. kalben, Cig., Jan., C.; — = t. se, Mur., Cig.
  38. tẹlováditi, -vȃdim, vb. impf. = telo vaditi, turnen, nk.
  39. təmáčiti se, -ȃčim se, vb. impf. etwas dunkel werden, Jan.
  40. təmnẹ́ti, -ím, vb. impf. finster werden; — temneč, dämmerig, dunkel: temneče jutro, temneč večer, Fr.- C.; temneča hiša, finster, C.; — dunkel werden ( v. Farben).
  41. təmníti, -ím, vb. impf. finster, dunkel machen; — t. se, finster, dunkel werden; temni se, es wird dunkel.
  42. tənẹ́ti, -ím, vb. impf. dünn werden: otok teni, die Geschwulst nimmt ab, C.
  43. təníti, -ím, vb. impf. dünn machen, dünn ziehen, walken, ausziehen, Mur.; testo je tenjeno, Kras- Erj. (Torb.), vzhŠt.; dünn Schlagen: kovine t., Erj. (Min.).
  44. tentáti, -ȃm, vb. impf. = izkušati, versuchen, ogr.- C., BlKr.; — prim. lat., it. tentare.
  45. tepę́šiti se, -ę̑šim se, vb. impf. herumschwärmen, Mur.
  46. tepę̑škati, -am, vb. impf. = tepežkati, M.
  47. təpətáti, -ətȃm, -áčem, vb. impf. = teptati, stampfen, C., Krelj.
  48. tepę́žiti se, -ę̑žim se, vb. impf. 1) sich prügeln, sich balgen, raufen, Mur.; — 2) herumstreichen, vagabundieren, herumirren, V.-Cig., Jan., C.; po divjih hostah se brez pastirja tepeži jagnje, Ravn.
  49. tepę̑žkati, -am, vb. impf. = tepsti; — mit der Kindelruthe schlagen: na nedolžnih otročičev dan hodijo otroci s šibami (tepežnicami) po hišah in ž njimi tepoč prosijo darov; — (= prosjačiti, Temljine [ Tolm.]- Štrek. [Let.]).
  50. tepíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. vagabundieren, V.-Cig.
  51. tę̑pkati, -am, vb. impf. leicht schlagen, Polj.
  52. 1. tepljáti, -ȃm, vb. impf. sanft schlagen, tätscheln, C.; lovec miluje, gladi, teplja kragulja, Rog.- Valj. (Rad).
  53. 2. təpljáti, -ȃm, vb. impf. stampfen, C.
  54. tépsti, tépem, vb. impf. 1) schlagen, prügeln; s šibo, z roko koga t.; — strafen: nesreča, nadloga ga tepe; Bog ljudi tepe; — jajca t. (= raztepati, abrühren), Cig.; — t. se, raufen; kjer se dva tepeta, tretji klobuke pobira, SlN.; — valovi se tepo, Preš.; — 2) t. se, herumstreichen, vagabundieren, Cig., SlGor.- C., Z., kajk.- Valj. (Rad).
  55. təptáti, -ȃm, vb. impf. stampfen; — mit Füßen treten; t. zemljo; niedertreten; t. travo; ( pren.) deželo t., das Land verwüsten, Dalm.
  56. terati, -am, vb. impf. 1) = tarati 1), foltern, V.-Cig.; — 2) t. se = goniti se (o ovcah), C.
  57. terentáti, -ȃm, vb. impf. albern reden o. handeln, C.
  58. terícati, -am, vb. impf. schütteln, beuteln: posodo, vreče t., da prah odleti, C.
  59. tę̑rjati, -am, vb. impf. fordern; t. koga za kaj ( n. pr. za dolg), von jemandem die Bezahlung ( z. B. der Schuld) fordern; (napačno: t. od koga kaj, Levst. [Zb. sp.]).
  60. tȇrnjati, -am, vb. impf. albern reden o. handeln, C.
  61. tesáriti, -ȃrim, vb. impf. das Zimmermannshandwerk ausüben; zimmern, C.; tesaril in mizaril je samouk razne stvari sosedom, Jurč.
  62. tésati, tę́šem, vb. impf. 1) behauen, zimmern; — 2) meißeln, Mur., Cig.
  63. tesláti, -ȃm, vb. impf. = s teslo delati, Mur.
  64. tẹsníti, -ním, vb. impf. verengen; cestišče se tesni, die Fahrbahn wird verengt, Levst. (Cest.); — ( pren.) beengen, beklemmen; — t. se, sich ängstigen, C.
  65. tẹsnobíti, -ím, vb. impf. verengen, Mur., Cig., Jan.; — bedrängen, beängstigen, Mur., Cig.
  66. tẹ́ščiti, -im, vb. impf. pressen, Vrt.; mošt je teščen (= prešan), Erj. (Torb.); t. sladko vince, Levst. (Zb. sp.); — prim. tesk 2).
  67. tẹ́šiti, tẹ̑šim, vb. impf. beschwichtigen, stillen, Cig., Jan.; Marija je Jožefa tešila, Npes.- Pjk. (Črt.); otroka t., Dol.; — trösten, Jan., nk.
  68. tę́ti, -tnèm, vb. impf. hacken, Levst. (Slovn.); beißen, Jarn.; — nav. le s predponami.
  69. tȇtkati, -am, vb. impf. Tante nennen: tetkal jo je, Cig.
  70. tevljáti, -ȃm, vb. impf. lallen wie ein Kind, Gor.; — ungereimtes Zeug sprechen, plappern: stare ženice rade tevljajo, Gor.
  71. tę̑vsati, -am, vb. impf. = kresati, krevsati: zdaj bom moral tako dalje sam tevsati, Jurč.
  72. tę́zati, -zam, -žem, vb. impf. ziehen, recken, Mur., Jan.; bei den Haaren ziehen, Mur., vzhŠt.; teže me (pri česanju), V.-Cig.; lasi in brado t., Dalm.; Gospoda Boga bijejo, težejo, Trub.; težeta in bijeta se, sie raufen und schlagen sich, Krelj; malo jih je v takem zakonu, v katerem bi se ne kregali, ne tezali ino ne bili, Dalm.; — foltern, Jan., M., Burg. (Rok.); — besede t., im Reden die Worte ziehen, V.-Cig.; — anfechten, Mur., Mik.
  73. težakováti, -ȗjem, vb. impf. Taglöhnerdienste leisten, als Taglöhner leben, Bes.
  74. tę́žati, tę̑žam, vb. impf. t. koga, auf jemandem lasten, Cig.; butare jo bodo tako težale, da bode pešala, Škrinj.
  75. težáviti, -ȃvim, vb. impf. belästigen, plagen, Mur., Cig., Jan., C.; — beschwerlich sein, zur Last fallen: to mi težavi, vzhŠt.- C.
  76. težčáti se, -ȃ se, vb. impf. težča se mi, es beliebt mir nicht, Dol.- Mik.
  77. težíti, -ím, vb. impf. 1) beschweren, schwer drücken; — Beschwerden machen, belästigen; vest me teži; to mi srce teži; grehi me težijo, Kast. (Rož.), M.; —2) schwer lasten, Mur.; wuchten, Cig.; — wiegen: ena beseda teži in vleče en cent, Trub.; kolikor teži čeber vode, toliko teži 800 čebrov zraka, Vrtov.; — 3) streben, Cig. (T.), nk.; ( hs.).
  78. tę̑žkati, -am, vb. impf. mit der Hand das Gewicht prüfen, wägen, Jan., M., Dol.; — t. grehe, die Sünden abwägen, LjZv.
  79. tı̑blati, -am, vb. impf. bügeln, Mur., vzhŠt.- C.
  80. tíčati, -ím, vb. impf. stecken; klin trdo tiči v steni; ključ tiči v vratih; tvoje strele v meni tiče, Dalm.; doma, v krčmi t.; pri (v) knjigah t., bei den Büchern sitzen; v dolgovih t., in Schulden stecken; v revah in nadlogah t.; v tem grmu tiči zajec = da liegt der Hund begraben.
  81. tihotápiti, -tȃpim, vb. impf. 1) schleichen, Jan. (H.); — 2) schmuggeln, Jan. (H.).
  82. 1. tíkati, -kam, -čem, vb. impf. dutzen.
  83. 2. tíkati, tı̑kam, -čem, vb. impf. 1) betreffen, anlangen, angehen: t. koga, kaj, Notr.; to je njega samega tikalo, Krelj; kar pak našo telesno potrebo ino blago na tem svetu tiče, Trub.; kar sv. zakon tiče, Dalm.; — t. v kaj, auf etwas anspielen, Cig.; — 2) t. se, berühren, an etwas stoßen; dežela se dežele tika; — sich beziehen, betreffen: t. se koga, česa; to se mene tiče; kar se mene tiče; tiče se poštenja, Cig.
  84. tı̑lčati, -am, vb. impf. = trkati s pirhom ob pirh, za igro, Cig., Polj.
  85. tínjati, -am, vb. impf. im Verlöschen begriffen sein, glimmen, vzhŠt.
  86. tintínati, -ı̑nam, vb. impf. auf der Maultrommel spielen, Rez.- C.
  87. típati, tı̑pam, -pljem, vb. impf. 1) tasten, befühlen; — 2) t. piskre, irdene Töpfe mit freier Hand verfertigen, Rib.
  88. tı̑pkati, -am, vb. impf. tasten, Cig.
  89. tı̑rati, -am, vb. impf. 1) einhertreiben; ovce t., da teko, BlKr.; konje t., jvzhŠt.; tatove tirajo v mesto; hudodelnika pred sodnika t., — pravde t., Processe führen, C.; — 2) t. se = goniti se, brunften, läufig sein: ovce se tirajo, BlKr.
  90. tírati se, -am se, vb. impf. zanken, Gor.; — prim. 4. tir.
  91. tíriti, -im, vb. impf. = tir delati po snegu, eine Schneebahn machen, Mur., Zora, vzhŠt.
  92. tı̑rjati, -am, vb. impf. = terjati.
  93. tískati, -am, vb. impf. 1) (Bücher u. dgl.) drucken, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) drängen, t. se, sich drängen: ljudstvo se je k njemu tiskalo, C.
  94. tíšati, tı̑šam, vb. impf. = molčati, still sein, Blc.-C., Drežnica, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  95. tíščati, -ím, vb. impf. 1) drücken; vrata t., die Thüre zugedrückt halten; t. koga ob steno, ob tla (k tlom); denar t. (nicht gerne hergeben); obutel, obleka me tišči; — tišči me v želodcu, v prsih; — tišči me na potrebo, es drängt mich zur Nothdurft; — njega krajcar tišči (= ne more ga obdržati, nego hitro ga potroši); — pest t., die Faust geschlossen halten; — pene t. (o človeku, psu), schäumen, Lašče- Levst. (Rok.); slino tišči bolna žival, Levst. (Nauk); — svojo t., seine Behauptung aufrecht zu erhalten suchen; — 2) t. kam. sich irgendwohin drängen; kri mi tišči v glavo; muhe (Launen) nam v glavo tišče, Jap. (Prid.); t. v koga, in jemanden dringen, ihm anliegen, ihn unaufhörlich belästigen; tako dolgo vanj tišči, da mora vzeti, Ravn.- Valj. (Rad); tišči v moje posestvo, er behelligt mich in meinem Besitz, Dol.; — 3) t. se česa, hart, knapp an etwas sein, anliegen; obleka se me tišči; hiša se hiše tišči, ein Haus steht neben dem andern; t. se peči, immer beim Ofen sein; — t. se koga, sich an jemanden klammern; ne hodite od matere, tiščite se matere! Jsvkr.
  96. titrováti, -ȗjem, vb. impf. die Maßanalyse vornehmen, titrieren ( chem.), Cig. (T.).
  97. tkałčeváti, -ȗjem, vb. impf. das Weberhandwerk betreiben, Jarn.- Cig., M.
  98. tkáti, tkȃm, tčèm, (təčèm, tkèm), vb. impf. weben; ( praes. nav. tkèm; tkȃm, Jarn., Mur., Jan., Ravn., Met., Mik.; tkàm, na vzhodu- Valj. [Rad]); təkȃm, Lašče- Erj. [Torb.], tčèm, Plužna- Erj. [Torb.]; tčę̑m, ogr.- Valj. [Rad]; təčèm, Npes.-K., Gor.- Valj. [Rad].
  99. tlačániti, -ȃnim, vb. impf. Frohndienste leisten, roboten, Cig., Jan., Jurč., LjZv., Navr. (Let.).
  100. tláčiti, tlȃčim, vb. impf. 1) drücken, niederdrücken; mora ga tlači, der Alp drückt ihn; hineindrücken, stopfen; v vrečo kaj t.; t. se kam, sich irgendwo hineindrängen; (z nogami) t., treten; ilovico t.; zelje t., Kraut eintreten; grozdje t., Trauben austreten, keltern; — ne bode dolgo zemlje, trave tlačil = ne bode dolgo živel; — 2) bedrücken, unterdrücken; — z lakoto in žejo koga t. (plagen), Krelj.

   8.701 8.801 8.901 9.001 9.101 9.201 9.301 9.401 9.501 9.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA