kr=vb. impf. (901-1.000)

901. dodávati, -am, vb. impf. = dodajati, Mur.
902. dodẹjáti, dodẹ́nem, vb. pf. 1) hinzufügen, dazu thun; — 2) d. komu, jemandem lästig werden, Dol.- Cig., Cig. (T.), C.; prim. hs. dodijati; ( vb. impf. ne dodenete nedolžni živali, ali pa niste do nikogar trdi? Ravn.); — 3) d. se česa, etwas berühren, C.; — 4) d. si, = prizadeti si: toliko se ( nam. si) je dodejal podložnim veselja napraviti, Ravn.; — prim. dodeti.
903. dodẹlávati, -am, vb. impf. ad dodelati; in der Vollendung einer Arbeit begriffen sein, die letzte Hand an ein Werk legen.
904. dodẹljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad dodeliti; — einräumen, verleihen: d. pravice, DZ.
905. dodẹlováti, -ȗjem, vb. impf. = dodelavati.
906. dodẹ́vati, -am, vb. impf. ad dodejati, dodeti; 1) zulegen, dazuthun; — 2) d. komu, jemandem lästig sein, Vrt.; (— po nem. "zusetzen": dodeval je Jezusu z njim iti, Ravn.).
907. dogȃjati se, -am se, vb. impf. ad dogoditi se; zu geschehen pflegen.
908. dogȃnjati, -am, vb. impf. ad dognati; zuende zu bringen suchen, Mur.; delo z uspehom d., Zora.
909. dogȃrati, -am, vb. impf. zuende brennen, Habd.- Mik., C.
910. dogorẹ́vati, -am, vb. impf. ad dogoreti, Cig., Jan.; — prim. dogarati.
911. dogotȃvljati, -am, vb. impf. ad dogotoviti; mit dem Fertigmachen einer Arbeit beschäftigt sein; ali si že dogotovil črevlje? — zdaj jih dogotavljam, jvzhŠt.
912. dogovȃrjati se, -am se, vb. impf. ad dogovoriti se; sich besprechen; Unterhandlungen pflegen, Verabredungen treffen.
913. dohȃjati, * -am, vb. impf. ad doiti; 1) einlangen; pisma, poročila dohajajo; — 2) nachkommen, einholen; ne hodi tako hitro, ne morem te dohajati; — erreichen: skrite se, ker ("ar") vas poguba ("pogübel") dohaja, ogr.- Valj. (Rad); — überkommen: žalost me dohaja, C.; = angehen: to mene dohaja, C.; — 3) gehören: d. komu, C.; d. kam, irgendwohin zuständig sein, C.; — d. se komu, sich für jemanden schicken, ziemen, Mur., Danj.- Mik., vzhŠt.- C.; rabil je odbrano besedo, kakor se dohaja božanskemu nauku, Raič ( Let.); — 4) dohaja mi s čim, ich komme mit einer Sache aus, vzhŠt.- C.; — 5) zuende gehen: hiša dohaja, das Haus wird schlecht, V.-Cig.; živina dohaja, das Vieh geht zugrunde, Cig., C.
914. dohitẹ́vati, -am, vb. impf. ad dohiteti; zu ereilen, nachzuholen suchen (pflegen), Cig., Jan.
915. dojahávati, -am, vb. impf. ad dojahati, Habd.- Mik.
916. dojíti, -ím, vb. impf. 1) säugen; d. otroka, dem Kinde die Brust reichen; — 2) milchen: letos krave slabo dojijo, Mur., Št.; — 3) = molsti, melken: koze, krave d., Mur., Št., BlKr.
917. dokȃnčati, -am, vb. impf. ad dokončati, kajk.- Valj. (Rad).
918. dokȃnjati, -am, vb. impf. ad dokoniti; in der Vollendung begriffen sein, Fr.- C.
919. 1. dokȃpati, -pam, -pljem, vb. impf. ad dokopati; in der Vollendung der Hau begriffen sein, Habd.
920. dokazávati, -am, vb. impf. = dokazovati.
921. dokazováti, -ȗjem, vb. impf. ad dokazati; den Beweis führen, Beweise anführen, beweisen.
922. doklȃdati, -am, vb. impf. zulegen.
923. dokmetávati, -am, vb. impf. im Begriffe sein die Wirtschaftsarbeiten zu vollenden, Levst. (Sl. Spr.).
924. dokončávati, -am, vb. impf. 1) in der Beendigung einer Arbeit begriffen sein; — 2) Beschlüsse fassen, berathen: kaj dokončavate? was verhandelt ihr? BlKr.
925. dokončeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) in der Beendigung begriffen sein; — 2) Beschlüsse fassen, berathen: kaj dokončujete? BlKr.- M.
926. dokonováti, -ȗjem, vb. impf. ad dokonati; d. se, zuende gehen, in Erfüllung gehen, C.; kadar se le-to vse bode dokonovalo, Trub.
927. dokopávati, -am, vb. impf. ad dokopati; 1) in der Beendigung des Grabens (des Hauens im Weingarten) begriffen sein; — 2) dazu graben.
928. dokopováti, -ȗjem, vb. impf. = dokopavati.
929. dokupávati, -am, vb. impf. = dokupovati.
930. dokupováti, -ȗjem, vb. impf. ad dokupiti; hinzukaufen, nachkaufen.
931. dolȃgati, -am, vb. impf. ad doložiti; zulegen, nachlegen; drva dolagati v peč, da bolj gori; ne pošiljajo mu dosti denarjev, mora iz svojega žepa dolagati.
932. dȏłbati, -am, vb. impf. = dolbsti, Notr.- Levst. (Rok.).
933. dółbsti, -bem, vb. impf. aushöhlen, ausmeißeln.
934. dolẹ̑tati, * -am, vb. impf. ad doleteti = doletavati, M.
935. dolẹtávati, * -am, vb. impf. ad doleteti; — zufliegen; mnogo je že ptic po drevju, pa še vedno druge doletavajo.
936. doletẹ́vati, -am, vb. impf. = doletevati, Jan.
937. dolẹtováti, -ȗjem, vb. impf. = doletavati.
938. dolẹ́vati, -am, vb. impf. = dolivati, Štrek.
939. dołgočásiti se, -čȃsim se, vb. impf. sich langweilen.
940. dołgočásovati, -ujem, vb. impf. Langweile haben, M., C.; Bi noč ti dolgočas'vala, Npes.-K.
941. dołgováti, -ȗjem, vb. impf. 1) schulden, schuldig sein, Jan., Cig. (T.), C., M., nk.; — 2) handeln, Geschäfte machen, Meg.
942. dolíjati, -am, vb. impf. ad doliti; = dolivati, zugießen, füllen, Mur., Cig.
943. dolikávati, -am, vb. impf. ad dolikati, Cig. (T.).
944. dolívati, -am, vb. impf. ad doliti; dazugießen, nachfüllen; že dolgo dolivamo, pa neče poln biti sod.
945. dolǫ́čati, -am, vb. impf. ad določiti: bestimmen, festsetzen, Mur., Jan., C., nk.; določati, da kaka stvar bodi tako, a ne drugače, Levst. (Nauk).
946. določeváti, -ȗjem, vb. impf. ad določiti; bestimmen, festsetzen, Jan., nk.
947. dołžíti, -ím, vb. impf. 1) beschuldigen; d. koga, da je tat; d. koga nehvaležnosti; d. koga, einen Argwohn gegen jemanden hegen, C.
948. domačeváti, -ȗjem, vb. impf. das Haus zu hüten pflegen, ( n. pr. ob nedeljah, kadar so drugi pri božji službi), Jarn.
949. domáčiti, -ȃčim, vb. impf. das Haus hüten, Jarn.; — prim. domačevati.
950. domȃgati se, -am se, vb. impf. ad domoči se; d. se česa, etwas erstreben, h. t.- Cig. (T.).
951. domáriti, -ȃrim, vb. impf. domar biti, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. domar 2).
952. domę́rjati, -am, vb. impf. ad domeriti; beim Messen ergänzen.
953. domíkati, -mı̑kam, -čem, vb. impf. ad domekniti; hinzurücken, M.
954. domíljati, -am, vb. impf. aufmahlen; toliko prinašajo žita, da ne moremo domiljati vsega.
955. domíšljati, -am, vb. impf. ad domisliti; 1) d. si, sich einbilden, Cig., Jan., Cig. (T.); — tega si nisem domišljal, das habe ich nicht vermuthet, V.-Cig.; preveč si d., sich zu viel einbilden, Cig.; — 2) d. se (česa), sich besinnen, sich entsinnen, Cig., Cig. (T.); — auf Gedanken gerathen, Einfälle haben.
956. domišljeváti, -ȗjem, vb. impf. = domišljati; d. si kaj, sich einbilden; vermuthen: tat skrivaj pride, kadar si najmanj domišljujejo, Škrinj.
957. domnẹ́vati se, -am se, vb. impf. ad domneti se; vermuthen, voraussetzen, wähnen, Cig. (T.), nk.; d. si, Jan., Šol.; — prim. češ. domnívati se, vermuthen.
958. domováti, -ȗjem, vb. impf. domicilieren, wohnhaft sein, hausen, Jan., C., DZ.
959. donasípati, -pljem, vb. impf. ad donasuti; nachschottern: v začetku je cesto močneje in češče donasipati, Levst. (Cest.).
960. donȃšati, -am, vb. impf. ad donesti; zubringen, Cig., Jan.; — bringen, eintragen, tragen, Cig., Jan., Dol.; — mit sich bringen: red bi donašal, Raič ( Let.).
961. dǫ̑ndati, -am, vb. impf. faulenzen, C., Z.
962. donẹ́ti, -ím, vb. impf. hallend tönen, dröhnen, Mur., Cig., Jan., C., Met., Mik., Kos., nk.; ( Levstik meni, da je ta beseda tujka; prim. LjZv. I. 572.).
963. donẹ́vati, -am, vb. impf. zu hallen pflegen, Jan., Zora.
964. dopádati, -pȃdam, vb. impf. tudi: dopadati se, gefallen, Cig., Jan., nk.; — prim. dopasti.
965. dopásti, -pádem, vb. impf. tudi: dopasti se, gefallen; po nem. "gefallen" narejena, med narodom sploh navadna beseda.
966. dopeljeváti, -ȗjem, vb. impf. zuführen, Cig.; zubringen, verschaffen, Cig.; — pogl. dovažati, dovajati.
967. dopisováti, -ȗjem, vb. impf. schriftlich verkehren, correspondieren (po češ.), Cig., Jan., nk.; d. si, einen Briefwechsel unterhalten, Cig., nk.
968. doplačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad doplačati; Zahlungen ergänzen, nachzahlen.
969. doplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad doplesti; 1) in der Vollendung des Flechtens, Strickens begriffen sein; — 2) ergänzend hinzuflechten, hinzustricken.
970. doplẹ́vati, -am, vb. impf. ad dopleti; in der Beendigung des Jätens begriffen sein.
971. dopołnjávati, -am, vb. impf. = dopolnjevati.
972. dopołnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad dopolniti; ergänzend voll machen, auffüllen; — ergänzen, completieren; dopolnjujoč, complementär, ( math.) Cig. (T.); — 2) erfüllen.
973. dopołnováti, -ȗjem, vb. impf., pogl. dopolnjevati.
974. dopomȃgati, -am, vb. impf. ad dopomoči; d. k uspehu, einen Erfolg erzielen helfen, Zora.
975. dopovẹdávati, -am, vb. impf. = dopovedovati.
976. dopovẹdováti, -ȗjem, vb. impf. ad dopovedati; klar, begreiflich zu machen suchen; d. komu kaj; — Auskünfte ertheilen: prvomestnik je dolžan vse d., o čemer bi ga kdo vprašal, Levst. (Cest.).
977. doprinȃšati, -am, vb. impf. ad doprinesti.
978. dopúščati, -am, vb. impf. ad dopustiti; zulassen, erlauben; tega moja čast ne dopušča, das verträgt sich nicht mit meiner Ehre, Cig.; — zugestehen, nk.
979. dopuščávati, -am, vb. impf. = dopuščati, ogr.- Valj. (Rad).
980. dorástati, -am, vb. impf. ad dorasti; heranwachsen; sich im Wachsen einem Zielpunkte nähern: d. vrha, Vrt.
981. doráščati, -am, vb. impf. ad dorasti; = dorastati.
982. doravnávati, -am, vb. impf. ad doravnati; — ovce doravnavajo, die Schafe bekommen keine Zähne mehr, V.-Cig.; — prim. doravnati 2).
983. dosę́gati, -am, vb. impf. ad doseči; 1) erreichen; sovražnika dosegati s topovi, Cig.; — erlangen, Cig., Jan., nk.; — 2) "langen", auskommen, d. s čim, C.; prim. doseči 2).
984. dosegováti, -ȗjem, vb. impf. ad doseči; = dosegati, Mur., Jan.
985. doseljeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ad doseliti se; einwandern, DZ.
986. dosẹ́vati, -am, vb. impf. ad dosejati.
987. dosę́zati, -am, vb. impf. = dosegati, nk.
988. dosípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad dosuti; zuschütten; (— vb. pf. = dosuti, Št.).
989. dosipávati, -am, vb. impf. = dosipati, zuschütten; (— vb. impf. ad dosipati, Št.).
990. dosipováti, -ȗjem, vb. impf. = dosipavati.
991. dospẹ́vati, -am, vb. impf. ad dospeti; 1) gelangen: d. v muke peklenske, ne d. k stalnemu veselju, kajk.- Valj. (Rad); za del d., zutheil werden, kajk.- Valj. (Rad); — erreichen, Habd.- Mik.; — 2) fällig werden (o menicah), Cig. (T.); — 3) ausreichen, SlN.- C.
992. dostȃjati, -jam, -jem, vb. impf. 1) ausstehen, aushalten, bestehen, Cig., M.; — (Schläge) bekommen, Štrek.; — 2) genügen, Cig. (T.), ( hs.); — 3) d. se, zugehören, zufallen: d se koga, ogr.- C.; — gebüren: pazka se deteta dostaja, ogr.- Valj. (Rad); sich ziemen, ogr.- C.; liki se dostaja svetcev, ogr.- Valj. (Rad); dostaja se spolniti nam vso pravico, ogr.- Valj. (Rad); — angehen, betreffen, Levst. (Zb. sp.); kar se mene dostaja, ogr.- C., Mik.; kar se slave dostaje, Erj. ( LjZv.); — prim. dostati.
993. dostáti, * I. -stojím, vb. pf. 1) ausharren, aushalten, Cig., C.; d. do konca, Cig.; kateri do konca dostoji, ta bo ohranjen, Trub.; svoj čas počivajoč dostoje, Krelj; — 2) (durch langes Stehen) schlecht werden: posoda je dostala, C.; hiša je dostala, das Haus ist baufällig geworden, Cig.; — 3) vb. impf. dostoji mi, es ziemt sich für mich, Boh., Jarn.; sodniku je dostoječe, Guts. (Res.); prim. dostajati se 3); — II. -stanem, vb. pf. 1) bestehen, absolvieren: d. izkušnjo, M., nk.; d. pokoro, Burg.; d. šolo, Vrt.; ausdienen, dostavši svojih 14 let, Ravn.; d. svoja (vojaška) leta, Vod. (Nov.); d. stražo, Cig.; — 2) leisten, vollbringen, Meg.; tlako dostanem ali plačam, jvzhŠt.; kar obljubim, to dostanem, Svet. (Rok.), Gor.; d. svoje delo, Vrtov. (Km. k.); — einhalten: ako tega roka nebi dostal, im Falle der Nichteinhaltung dieser Frist, DZ.; — 3) ausreichen: ne dostane mi, ich komme damit nicht aus, C.; — 4) (po nem.) erstehen, nk.
994. dostávljati, -am, vb. impf. ad dostaviti; 1) (zur Ergänzung) hinzufügen; — d. vojaške konje, remontieren, Cig.; — 2) zustellen, nk.
995. doštẹ́vati, -am, vb. impf. ad došteti; hinzuzählen, hinzuaddieren.
996. dotȃkati, -am, vb. impf. ad dotočiti; dazuschenken, dazugießen.
997. dotę́gati, -am, vb. impf. ad dotegniti.
998. dotẹ́kati, -tẹ̑kam, vb. impf. ad doteči; 1) zufließen, Jan.; kri (v možgane) doteka, Let.; — 2) ablaufen: zuende gehen, Cig.; ura mi doteka, C.; — fällig werden: menice dotekajo, Cig. (T.); — 3) d. se, zuende, zugrunde gehen, C.
999. dotíkati se, -tı̑kam, -čem se, vb. impf. ad dotekniti se; berühren: d. se koga, česa; dotikajoče se krivulje, sich berührende Curven, Cig. (T.); — antasten: d. se poštenja, ljudskega blaga, Cig.; ne d. se česa, etwas unangefochten lassen, Cig.; — betreffen, angehen, Cig., Jan., nk.; njega se dotiče, Krelj; kar se dotiče krajev te doline, Dalm.
1000. dotikováti se, ** -ȗjem se, vb. impf. = dotikati se.

   401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani