kr=vb. impf. (8.771-8.870)

8771. sukljáti, -ȃm, vb. impf. 1) kleinweise drehen, Z.; — 2) sich winden, züngeln: plamen mu suklja iz gobca, LjZv.; iz razvalin dim in ogenj suklja, LjZv.; = s. se, Z.
8772. suknáriti, -ȃrim, vb. impf. das Tuchmacherhandwerk oder den Tuchhandel betreiben, Cig., Jan.
8773. sȗličati se, -am se, vb. impf. mit der Lanze kämpfen: Res 'mate vel'ko gospostvo, Pa ne junaka med sebo, Kir suličal bi se z meno, Npes.- Vod. (Pes.).
8774. súliti, -im, vb. impf. 1) = sipati, C.; — 2) s. se, qualmen: krop, hiša se suli, Hal.- C.; — ( prim. suti?).
8775. sȗlkati, -am, vb. impf. stechen, C.
8776. sumíčiti, -ı̑čim, vb. impf. = sumničiti, Dol.
8777. súmiti, -im, vb. impf. argwöhnen; s. koga ali na koga, jemanden im Verdachte haben; — jaz bi si sumil, ich möchte vermuthen, Dol.- Svet. (Rok.); — pogl. sumneti.
8778. sumljáti se, -ȃm se, vb. impf. 1) im Verdachte haben: s. se na koga, C.; — 2) sich hüten, sich inacht nehmen: sumljaj se hudega dela, (som-) Hal.- C.
8779. súmnẹti, -im, vb. impf. 1) argwöhnen, (sumniti) Guts., Cig.; o zvestobi s., Vrt.; na koga s., jemanden im Verdacht haben, auf ihn eifersüchtig sein, C.; sumneč, eifersüchtig, Dalm.; hudo s. (sumniti) nad zvestimi ženami, Vod. (Izb. sp.); — zweifeln, C.; = s. (se), Cig. (T.); jaz se ne sumnim ("somnim") več, da bo mir, Vod. (Nov.); — 2) s. se, ("sumniti se") muthmaßen, Meg., Dict.; vermuthen: kadar se svet bode najmanje sumnel ("sumnil"), Krelj; (tudi: kadar se mu ne bode sumnilo ali zdelo, Krelj); da bi nihče ne menil ali se sumnel ("sumnil"), da so žene kamen odvalile, Krelj; naglo bo črez tebe obpuščenje prišlo, katerega se ne boš sumnela ("sumnila"), Dalm.; — 3) s. se, sich inacht nehmen, vorsichtig sein, C.; vi izraelski možje, sumnite se zavoljo teh ljudi, Trub.
8780. sumníčiti, -ı̑čim, vb. impf. verdächtigen, C., nk.
8781. súmniti, -im, vb. impf. warnen: od takovih nas prorok sumni ali opomina, Krelj; nas nikdar nẹ́ pred božjim srdom sumnil ali, da bi se ga varovali, opominal, Krelj.
8782. sumnjáti, -ȃm, vb. impf. argwöhnen, Zv.; muthmaßen, Cig., Žnid.; — zweifeln, C., Cig. (T.); — ahnen, Žnid.; — sumnja se mi, es scheint mir, V.-Cig.
8783. súniti, sȗnem, vb. pf. 1) einen Stoß versetzen, stoßen; v rebra, pod rebra koga s., jemandem einen Rippenstoß geben; z nogo koga s., einen Fußstoß geben; od sebe s., wegstoßen; sovražnika raz konja s., den Feind vom Pferde herabstechen, Cig.; — 2) gierig verzehren, C.; ti bi rad le kaj dobrega sunil, Št.- Z.; (v tem pomenu tudi vb. impf., C.).
8784. sunljáti, -ȃm, vb. impf. gierig essen, C.
8785. sȗntati, -am, vb. impf. gierig essen, C.
8786. súsati, -am, vb. impf. s. na koga, jemanden beargwöhnen, Z.; nanj susajo, man hat ihn im Verdacht, BlKr.- Erj. (Torb.).
8787. sušíti, -ím, vb. impf. trocknen ( trans.); perilo, seno s.; veter suši; močvirje s., den Sumpf trocken legen; sušeča olja, trocknende Öle, Cig. (T.); ( pren.) čaše s., die Becher leeren, Cig.; — dörren: sadje s. v peči, v sušilnici; — räuchern, selchen; v dimu s. meso, klobase; — mager machen, auszehren: bolezen ga suši; — s. se, trocknen ( intr.); perilo, seno se hitro suši; cvetlica se suši (welkt ab); drevo se suši (dorrt ab); — s. se, mager werden; — roka se mu suši, seine Hand stirbt ab.
8788. súti, spèm, (sȗjem), vb. impf. 1) schütten (von trockenen Dingen), Jan., Mik., nk.; — 2) in Menge herabfallen: ivje je sulo z dreves, LjZv.; — ljudje so k njemu suli (strömten zu ihm), Cv.
8789. suváti, súvam, sújem, vb. impf. ad suniti; stoßen; z nogami sta se suvala; ( praes. súvljem, vzhŠt.).
8790. suvíkati, -kam, -čem, vb. impf. = suvati, C.
8791. sužnjeváti, -ȗjem, vb. impf. Sclavendienste verrichten, Sclave sein, Jan., SlN., ZgD.
8792. sváčiti se, -im se, vb. impf. sich verschwägern, Cig., Jan.
8793. svájati, -am, vb. impf. ad svaditi; s. se, hadern, Cig.; z nikom se ne svajajmo! Danj. (Posv. p.).
8794. svajeváti, -ȗjem, vb. impf. = svajati, Npes.-Vraz, ogr.- M.
8795. svaljkáti, -ȃm, vb. impf. durch Rollen, Kneten abrunden, Klößchen, Röllchen bilden, Cig., C.; — testo se svaljka, im Teig bilden sich Knöllchen, Gor.
8796. svaríti, -ím, vb. impf. 1) mit Worten ahnden, verweisen, Meg., Mur., Cig., Jan., Trub.; svaril je njih nevero, Krelj; kaštigati ali s., Krelj; tvoja zapoved svari vse hudo, Kast.- Valj. (Rad); on nas za to svari, kar v srcu mislimo, Škrinj.- Valj. (Rad); — s. se s kom = kregati se, Trub., Dalm.; štirideset let sem se svaril z le-to žlahto, Trub.; — 2) mahnen, warnen; kolikokrat smo ga svarili, pa vse je bilo zastonj.
8797. svatováti, -ȗjem, vb. impf. 1) Hochzeit halten, Mur., Cig.; zvečer jo je poročil, Do polnoči svat'val, Preš.; — Hochzeitsgast sein, Cig., M.; — 2) um die Braut werben, Guts., Jarn.; starejšina gre z ženinom svatovat, Pjk. (Črt.).
8798. svẹčáriti, -ȃrim, vb. impf. die Kerzengießerei betreiben, Cig., Jan.
8799. svečeváti, -ȗjem, vb. impf. = posvečevati: s. praznik, Trub.- Let.
8800. svẹdočíti, -ím, vb. impf. Zeugnis ablegen, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), nk.; s. kaj, etwas bezeugen, Cig.; — s. koga, jemanden bekennen, ogr.- C.; tudi: svedǫ́čiti, -ǫ̑čim.
8801. svẹdráti, -ȃm, vb. impf. bohren: s. in vrtati s prstom v čelo, Jurč.; — drehen, Valj. (Rad); kräuseln: lase s., Z.; s. se, sich bohrerartig verdrehen; mlad koruzen strok se od vročine svedra, C.
8802. svẹdríti, -ím, vb. impf. kräuseln, Jan.; s. si lase, C.; — bohrerartig drehen: dreto s ščetino s., C.; — s. se = krotičiti se, sich verdrehen: preja se svedri, C.
8803. svę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) wanken, hinken, wackeln, Jan., C., Mik.; tudi: s. se, Mur., Cig., C.; krava, vol se od slabosti sveplje, vzhŠt.; — 2) = svepetati, C.
8804. svepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. sich zitternd bewegen, C.; flimmern, funkeln (o zvezdah), ogr.- C.
8805. svẹstíti se, -ím se, vb. impf. zuversichtlich erwarten, Mur., Cig.; zveličarja se s., Ravn.
8806. svẹ́tati, svẹ̑tam, vb. impf. = svitati: zorja je svetala, Prip.- Mik.
8807. svetíčiti se, -ı̑čim se, vb. impf. andächteln, Cig.
8808. 1. svẹ́titi, -im, vb. impf. 1) leuchten; mesec sveti, der Mond scheint, es ist Mondschein; mesec sveti v sobo skozi okno; s. na kaj, etwas bescheinen: mesec sveti na razvalino; s. komu domov gredočemu, jemandem beim Heimwege leuchten; s čim si svetiš? was für ein Licht brennst du? še svetijo, sie haben noch Licht, Glas.; ( pren.) s. komu z dobrim zgledom, jemandem mit gutem Beispiel voranleuchten, Cig., C.; — 2) glänzend machen: svetite le dobro strele! Dalm.; — 3) s. se, glänzen; škornji se svetijo; nekaj se v travi sveti; ni vse zlato, kar se sveti; obraz se mu sveti od veselja.
8809. 2. svetíti, -ím, vb. impf. 1) heiligen, feiern, Cig., Jan., C.; svetke s., C.; — 2) weihen, Jan.
8810. svetkováti, -ȗjem, vb. impf. ein Fest begehen, feiern, Dol.- Cig., Jan., C.
8811. svẹtlẹ́ti, -ím, vb. impf. glänzen, schimmern, Dict., C.; Kaj na rokah, kaj na rokah Prstanci svetlijo? Npes.- Kres.
8812. svẹtlíkati se, -kam, -čem se, vb. impf. schimmern, C., Žnid., nk.; ( min.), Cig. (T.); morje se svetlika, das Meer phosphoresciert, Cig. (T.), Jes.; — mej vrsticami se svetlika, es ist zwischen den Zeilen zu lesen, Levst. (Zb. sp.).
8813. svẹtlı̑nčati, -am, vb. impf. funkeln, Jan.
8814. svẹtlı̑nčkati, -am, vb. impf. schimmern, M.
8815. svẹtlíti, -ím, vb. impf. 1) glänzend machen, Cig.; polieren, Guts.- Cig.; wichsen, Jan.; škornje s., die Stiefel wichsen, Zora; — licht, hell machen, Cig., Jan.; — 2) s. se, licht, hell werden, Cig., Jan., Z.; preden se je jelo svetliti, vor Anbruch des Tageslichtes, Cig.; od severne strani se že svetli ( n. pr. po nevihti), Z., jvzhŠt.
8816. svẹtlúcati se, -ȗcam se, vb. impf. funkeln, DSv.
8817. svetníčiti se, -ı̑čim se, vb. impf. sich heilig stellen: prehudo se je napihovala in svetničila, LjZv.
8818. svetnikováti, -ȗjem, vb. impf. die Rolle eines Heiligen spielen, Levst. (Zb. sp.).
8819. svetohlíniti, -ı̑nim, vb. impf. frömmeln, Mur.- Cig., Jan.
8820. svẹ́tovati, -ujem, vb. impf. ( pf.) rathen; s. komu kaj; dobro si mi svetoval; svetuj mi, kaj naj zdaj storim! s. koga, Krelj, Jsvkr.; druge sem k temu svetoval, Kast. (Rož.); slabo si ga svetoval, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — s. se, sich berathen, Trub., Dalm., Krelj, jvzhŠt.
8821. svínčiti, svı̑nčim, vb. impf. bleien, Cig.
8822. svinjáriti, -ȃrim, vb. impf. sauen, schweinigeln, Mur.- Cig.
8823. svinjáti, -ȃm, vb. impf. sauen, schmudeln, sudeln, Cig., Jan.; — die Sauglocke läuten, Jan. (H.).
8824. svı̑njkati, -am, vb. impf. = svinjko uganjati, Mur., Vrt.
8825. svírati, -am, vb. impf. pfeifend musicieren, schalmeien, Jan., C.; die Hirtenflöte blasen, M.; — Musik machen, musicieren, spielen, nk.; — hs.
8826. svíriti, -im, vb. impf. = piskati ( n. pr. o burji), BlKr.- DSv.
8827. svískati, -am, vb. impf. eig. zischen: spritzen, Jan.
8828. svítati se, svı̑ta se, vb. impf. svita se, der Tag bricht an; — es hellt sich, das Wetter hellt sich, Cig.
8829. svízati, -am, vb. impf. = žvižgati, Dol.
8830. svobodíti, -ím, vb. impf. befreien, Let.
8831. svojíti, -ím, vb. impf. als Eigenthum beanspruchen, in Anspruch nehmen: s. si kaj, Cig., Jan.; to motiko si sosed svoji (= pravi, da je njegova), jvzhŠt.; moja sinova si v sužnost svoji, nobenega plačila si ne svoji, Ravn.- Valj. (Rad); nazaj si s. kaj, das Eigenthum einer Sache zurückansprechen, Svet. (Rok.); (s. se česa, Gor.); — sich anmaßen, Cig., Jan., nk.; — sich zueignen, Cig., Jan.
8832. svŕčati, -ím, vb. impf. schwirren, Cig.; — pfeifen (o vetru): Nad njo pozimska sapa svrčala, Levst. (Zb. sp.); — summen: roj svrči, C.; — prim. cvrčati.
8833. svȓkati, -kam, vb. impf. 1) zusammenschrumpfen machen; s. se, zusammenschrumpfen: listje se je svrkalo, C.; svrkana beračica, Ravn.; — 2) sengen, V.-Cig.; ropali, svrkali in požigali so, Ravn.; — 3) (mit Worten) verspotten, sticheln, C., Z.; smeh imajo ž njim in ga zaničujejo in svrkajo, Ravn.; Judje so jih svrkali in zaničevali, Ravn.; — prim. svrkniti.
8834. svŕšati, -ím, vb. impf. prasseln, Cig.; — kreischen, Z.; mast v ponvi svrši, Z.; schwirren: sani svršijo po suhem snegu, Svet. (Rok.).
8835. šabedráti, -ȃm, vb. impf. = švedrati, C. ( prim. Vest. I. 37.).
8836. šafáriti, -ȃrim, vb. impf. = za šafarja biti, Trub.
8837. šāhati, -am, vb. impf. Schach spielen, Bes.
8838. šajtráti, -ȃm, vb. impf., vzhŠt., pogl. šatrati.
8839. šákati se, -am se, vb. impf. mit der Faust kämpfen, boxen, Z.; — hs.
8840. šáliti se, šȃlim se, vb. impf. scherzen; š. se s kom, s čim; mit jemandem o. etwas Scherz treiben; z njim se ni š., er versteht keinen Spass, Cig.
8841. šalobárditi, -ȃrdim, vb. impf. ohne Zweck herumgehen, herumstöbern, M., Z.; — Albernheiten begehen, Z., SlN.
8842. šamljáti, -ȃm, vb. impf. albern reden, Cig.; — ungeschickt gehen, C.; — herumstöbern, M.
8843. šámprkati, -am, vb. impf. hinken, C.
8844. šamrẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, ogr.- Valj. (Rad), C.; rauschend wimmeln: včasi šamri na taki ženitnini od otrok, ob Pesnici ( vzhŠt.)- Pjk. (Črt.).
8845. šantáti, -ȃm, vb. impf. hinken, hinkend gehen; kam šantaš?
8846. šantúcati, -ȗcam, vb. impf. hinken ( zaničlj.), Št.- Mur., Cig., Jan.
8847. šantúhati, -am, vb. impf. = šantucati, jvzhŠt.
8848. šantúsati, -am, vb. impf. = šantucati, Jan., C.
8849. 1. šápati, -am, vb. impf. = hapati, sanft schlagen: ječmena ne mlatijo, ampak ga šapajo, KrGora; — = tepežkati (na nedolžnih otročičev dan), Jarn., Mur., Kor., KrGora.
8850. 2. šápati, -am, vb. impf. = ščapati, fassen, schnappen, V.-Cig., Jan., C.
8851. šárati, -am, vb. impf. bunt färben, Cig.
8852. šárati se, -am se, vb. impf. = drgniti se ob kaj, Dol.; — prim. bav. scharren = schaben, Levst. (Rok.).
8853. 1. šáriti, -im, vb. impf. bunt färben, C., Trst. (Let.); färben, anstreichen, C., Vrt.; — prim. 1. šar.
8854. 2. šáriti, -im, vb. impf. herumstöbern; kaj tod šariš! — herumstreichen, sein Unwesen treiben, Cig., C.; — es bunt treiben, groß thun, Dol.; — lärmen, poltern, Gor.; mož nad ženo šari, kadar je pijan, Polj.; — prim. 1. šara (?).
8855. šarlatāniti, -im, vb. impf. quacksalbern, Cig.
8856. šatǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. impf. lagern, Mur.
8857. 1. šatráti, -ȃm, vb. impf. flicken: obutalo, plot š., BlKr.
8858. 2. šatráti, -ȃm, vb. impf. = razkoračeno hoditi, Z.; "šatra! kam šatraš?" tako vele šatrastemu otroku, Lašče- Erj. (Torb.); grätscheln (šajt-), Jan., vzhŠt.; stark hinkend gehen, (šajt-) Mur.
8859. 3. šátrati, -am, vb. impf. hexen, zaubern, vzhŠt., kajk.- C.
8860. šátriti, -im, vb. impf. 1) zaubern, hexen, C.; — 2) š. na kaj, in abergläubischer Weise auf etwas halten: na kak dan š., n. pr. na vtorek, češ, da se ne sme ob vtorkih poročati, C.
8861. šavráti, -ȃm, vb. impf. = nerodno opotekaje se hoditi: krava, pijanec šavra, Z., BlKr.; — gedankenlos herumgehen, herumschlendern, Z.; po hiši sem ter tja š., BlKr.
8862. šȃvsati, -am, vb. impf. ad šavsniti; schnappen.
8863. ščápati, -am, vb. impf. fassen, Z.
8864. ščəbətáti, -etȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. 1) zwitschern, C.; ptički ščebetajo, Vrt., Zv.; — 2) schwatzen, plaudern, Mur., Cig., Mik., Štrek., Cv.
8865. ščəbljáti, -ȃm, vb. impf. flüstern, lispeln, raunen, Jan.; — schwätzen, C.
8866. ščę́dẹti, -im, vb. impf. sparen, Cv.; (ščedẹ́ti, -ím) Levst. (Nauk); — po stsl. štędêti.
8867. 1. ščę́diti, -im, vb. impf. = ščedeti, nk.; — prim. hs. štediti.
8868. 2. ščę́diti, -im, vb. impf. jemanden zum Besten haben, ( prim. it. sceda, das Gespött, die Schäkerei), Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
8869. ščəgəčkáti, -ȃm, vb. impf. = ščegetati, Cig.
8870. ščəgətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. kitzeln; ščegeta, ščegače me, es kitzelt mich; rado ga ščegače, er ist kitzelig, Cig.

   8.271 8.371 8.471 8.571 8.671 8.771 8.871 8.971 9.071 9.171  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani