kr=vb. impf. (8.701-8.800)

8701. 2. stǫ́pati, -am, vb. impf. mit der Stampfe bearbeiten, stampfen: ječmen, proso s. v stopah, Tolm., BlKr.; walken: platno s., SlN.; ( pos. raševino v stope dajejo, Savinska dol.).
8702. stopícati, -am, vb. impf. mit kleinen, leichten Schritten gehen.
8703. stǫ̑pkati, -am, vb. impf. kleine Schrittchen machen, Mur., Cig., Jan.; leise auftreten, Mik.
8704. stopnjáti, -ȃm, vb. impf. steigern ( gramm.), Cig., Jan.
8705. stopnjeváti, -ȗjem, vb. impf. steigern ( gramm.), Cig., Jan.; ( češ.).
8706. stovariševáti, -ȗjem, vb. impf. ad stovarišiti, Z.; — (stovaruševati se, sich gesellen, ogr.- C.).
8707. strádati, -am, vb. impf. 1) darben; stradaje si kaj prihraniti; šest dni strada, da sedmega razsaja, Z.; strada, da se vanj vidi, da se goli, da se lupi, Met.; — Mangel haben: s. česa, kruha s.; — 2) darben machen, darben lassen, Z., Vrt.; svoj život s, Škrinj.- Valj. (Rad); s. se, sich abhungern, Cig.; — jezika ne bom stradal, ich werde meine Zunge nicht sparen, Z.
8708. strahováti, -ȗjem, vb. impf. in Furcht halten, in guter Zucht haben, im Zaume halten; otroke, vojake s.; meistern: brat ga strahuje, ne more ga s., premočan je, Mur.; misli, da more zvezde s., Cig.; terrorisieren, Jan.; — züchtigen, strafen, Cig., Jan.
8709. stranẹ́ti, -ím, vb. impf. auf eine Seite sich neigen: voz strani, Cig., Lašče- Levst. (M.); sani strane, Mik.; beim Gehen hinken, Gor.- M.; — dokaz strani, der Beweis hinkt, Cig. (T.).
8710. straníčiti, -ı̑čim, vb. impf. čebele straničijo, die Bienen bauen die Waben an den Seitenbrettern an, Cig.
8711. straníti se, -ím se, vb. impf. = na stran se pomikati ali drseti: voz se strani na ledeni cesti, Notr.
8712. straševáti se, -ȗjem se, vb. impf. ad strašniti se; zu erschrecken, zu scheuen pflegen, C.
8713. strášiti, strȃšim, vb. impf. 1) schrecken; otroka nikar ne s.; lenuha dan straši, Npreg.- Jan. (Slovn.); s. se, zu erschrecken pflegen, schreckhaft sein; konj se straši; kdor na perju leži, se straši, Z.; — 2) abschrecken: vreme me straši; s. se, Furcht haben; — ali se ne strašiš vremena? dela se ne strašim; — 3) spuken; v tem gradu straši, hodi strašit; kaj pa tod strašiš (= hodiš kakor strah)? jvzhŠt.
8714. stražáriti, -ȃrim, vb. impf. Wächter sein, Schildwache stehen, Jan.
8715. strážiti, strȃžim, vb. impf. 1) aufpassen: mačka na miško straži, Dol.- Svet. (Rok.); — 2) Wache halten, Cig., Jan., nk.; — s. koga, jemanden bewachen, nk.; — praes. strážim, Cv.
8716. stŕčati, -ím, vb. impf. hervorragen, hervorstechen, Guts., Mur., Cig., Jan., Šol., Mik., Štrek., ogr.- C.; mala puška iz pasa strči, Navr. (Let.); džamijam strče tanke "munare" kvišku, Navr. (Let.); gole krivenčaste veje so pošastno strčale v zimsko noč, Erj. (Izb. sp.); strčeč nos, eine vorspringende Nase, Erj. (Som.); vse strči od zlata, alles starrt von Gold, Goriš.; strotzen: kravi strčijo zizki, kmalu bo povrgla (= storila), jvzhŠt.
8717. strẹ́či, strẹ́žem, vb. impf. 1) aufpassen, lauern; uro na uro naj bi stregla, kdaj boste prišli, Jurč.; s. koga, Cig.; smrt me streže z lokom, Kast. (Rož.); tolovaji popotne ljudi strežejo, Levst. (Zb. sp.); stregli so ga, man hat nach ihm gefahndet, Z.; s. zajca, jelena, Cig.; lovec medveda streže, Ravn.- M.; ljudi streže, da za vino dajo, Dol.; s. na koga, Dict., Cig., C., Trub., Dalm.; na škrjance streč iti, auf den Lerchenstrich ausgehen, Cig.; mačka na miš streže, Polj.; pod mizo na drobtinice s., Krelj; s. na priložnost, Cig.; s. na izkušnjave, Krelj; — 2) aufzufangen suchen, auffangen: žogo s., Cig.; spuščajo po vodi vence, ki jih strežejo mladeniči, Navr. (Let.); vodo s., Wasser auffangen, Cig.; — 3) erwarten: gremo očeta streč, Mik.; s. česa, C.; stregel je kraljestva božjega, Krelj; — 4) achthaben, beobachten, bewachen, Jan.; s. koga, C.; s. na koga: z očmi je stregel nanj, Lašče- Levst. (M.); tolpa otročajev je z lačnimi pogledi stregla po mesu, LjZv.; s. na kaj, auf etwas achtgeben, Cig., Jan.; lauschen: s. na besede, C., M.; — 5) trachten: s. komu na život, jemandem nach dem Leben trachten, Dalm.; s. po življenju, Cig., Jan., Ravn.- Mik.; s. po čem, nach etwas trachten, Cig.; — 6) bedienen: pri mizi s.; pri maši s., ministrieren; = k maši s., C., Jsvkr., LjZv.; — Handlangerdienste leisten, Cig.; s. koga: krovca s., M.; zidarja s., C.; s. komu: zidarjem s., Cig.; v roke komu s., jemandem hilfreiche Hand leisten, Cig.; — aufwarten, bedienen: s. komu, Mur., Cig., Jan.; bolniku s., den Kranken pflegen; kakor se mi streže, tako mi kosa reže, Npreg.- Jan. (Slovn.); s. si s kako rečjo, sich einer Sache bedienen, Cig.; s. si, sich gütlich thun, Jan.; dobro si s., Meg.; — nachgehen, fröhnen: s. mesu, poželenju, veselju; svoji volji s., dem Hange nachgehen, Jan.; trebuhu s., Rog.- Valj. (Rad); — s. čemu, einer Sache obliegen, Guts., Jan.; službi s., den Dienst verrichten, Kast. (N. c.); na Francoskem strežejo vinogradom (wird viel auf Wein gebaut), Cig.; richtig behandeln: anti veš, kako se taki reči streže, Levst. (Zb. sp.); — 7) frommen, wohlbekommen, Jan.; to mu dobro streže, Mur., Cig.; — günstig sein: sreča mi streže, Danj. (Posv. p.); — tebi dobro streže, du bist gut daran, Cig.; vinogradom letos streže, die Verhältnisse sind heuer für die Weingärten günstig, C.; — 8) s. se, zusammenpassen, Cig.; zusammenstimmen (von Musikinstrumenten), Cig.; njih želje se strežejo, sie begegnen sich in ihren Wünschen, Cig.
8718. strẹháriti, -ȃrim, vb. impf. Dachdecker sein, Polj.
8719. strẹ́ljati, -am, vb. impf. ad streliti, ustreliti; schießen; zajce s.; iti divjih petelinov streljat; v tarčo s.; s. se, Kugeln wechseln; s. na koga, auf jemanden schießen; pečine s., Felsen ( z. B. mit Pulver) sprengen; z očmi s., feurige o. zornige Blicke werfen, Cig., Levst. (Zb. sp.); solnce svoje trake strelja (wirft ihre Strahlen), ogr.- Valj. (Rad); ogenj strelja, das Feuer strahlt, C.; — ( fig.) zielen (= etwas bezwecken), C.
8720. strẹljȃvkati, -am, vb. impf. plänkeln, Cig.; s. se, scharmützeln: za prvega so se streljavkali Francozje in naši, Jurč.
8721. strẹ́mati, -mam, -mljem, vb. impf. zaudern, vzhŠt., ogr.- C.; — s. se, ohne Beschäftigung herumlungern, C.; — prim. strmeti (?).
8722. strengetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klirren, rasseln, Z.
8723. 2. strẹ́pati, -trẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad 1. strepati; 1) ausschwingen: perilo, prejo s., Z., Gor.; — 2) mit den Füßen schlendernd gehen, C.
8724. strę́sati, -am, vb. impf. ad stresti; rütteln, schütteln, erschüttern; z glavo s., den Kopf schütteln, Dict., Cig.; s. se, zu erzittern pflegen; — s. komu srce, jemanden heftig afficieren, Cig.
8725. stresováti, -ȗjem, vb. impf. ad stresti; = stresati; s. se = tresti se: vse od groma se stresuje, Mur.
8726. 1. strẹ́ti, strèm, vb. impf. ausbreiten, C.; ( nav. le v sestavi).
8727. strẹ́zati, -am, vb. impf. = streči 8): accompagnieren (in der Musik), Cig.; — s. se = streči se: da se bo služba pravočasno strezala, zum Zwecke des rechtzeitigen Ineinandergreifens des Betriebes, DZ.
8728. 1. stŕgati, stȓgam, -žem, vb. impf. schaben, abschaben; korenje, hren s.; — korenček s., durch Reiben der Zeigefinger Schadenfreude bekunden, Ljub.- Levst. (Rok.); — auf einem Reibeisen reiben; — radieren, Cig., Jan., Cig. (T.); — mit der Raspel bearbeiten, raspeln, V.-Cig.; — auf einem Instrumente kratzen, schlecht fiedeln, Cig.; — schreien wie z. B. die Laubfrösche, Wachtelkönige, C.
8729. strgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. schaben, C.
8730. strgẹ́vati, -am, vb. impf. zu schaben pflegen, Jan., Mik. (V. Gr. IV. 307.).
8731. strgljáti, -ȃm, vb. impf. kleinweise schaben: miš strglja, C.; lesene žlice s., Löffel drechseln, C.
8732. stríči, strížem, vb. impf. scheren; lase komu s.; ovco s.; — z očmi se s., kokettieren, Erj. (Izb. sp.); — konj z ušesi striže (spielt mit den Ohren, spitzt die Ohren), Z., Vrt., Let., Dol., Savinska dol.; — trsje se striže, kadar po cvetju odpada grozdje, Št.- C.; — betrügen, Volk.- M.
8733. strigljáti, -ȃm, vb. impf. 1) kleinweise scheren: drevesa s., die Bäume beschneiden, Z.; — 2) s. se, grozdje se striglja (= se striže), die Weinbeeren fallen nach der Blüte ab, Notr.- Z.
8734. 1. strínjati, -am, vb. impf. ad strniti; 1) zusammenfügen, vereinigen, zusammenkommen lassen, Mur., Cig., Jan., nk.; v sebi s., in sich vereinigen, Cig.; — 2) s. se, sich zusammenrotten, sich vereinigen, Mur., Cig., Poh.- C.; vreli so ljudje in strinjali ("strinali") se od vseh strani, Ravn.; veliko vzrokov se strinja, viele Ursachen treffen zusammen, Levst. (Pril.); — 3) zusammenhalten: s. se s kom, C.; — zusammenpassen, übereinstimmen, Cig., Jan., nk.; to se ne strinja, das klappt nicht, Cig.; kamen in srce: kako se to strinja! LjZv.
8735. 2. strínjati se, -am se, vb. impf. ad strniti se, gerinnen, Mariborska ok.- C.
8736. strinketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. knisternd rauschen: papir strinkeče, Poh.
8737. stŕjati, -am, vb. impf. ad strditi; verhärten, Cig.; — s. se, gerinnen, Cig.
8738. strjeváti, -ȗjem, vb. impf. = strjati, hart machen, verhärten, Cig., Jan.; — s. se, hart werden, gerinnen, Cig., Jan.
8739. strkávati, -am, vb. impf. ad 1. strkati: skrbno so metali in strkavali krajcarje na klobuk in s klobuka, Jurč.
8740. strkətáti, -ətȃm, -áčem, vb. impf. glitzern: ivje strkače, Levst. (Zb. sp.).
8741. strmẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) emporragen, Cig., Jan., C.; kvišku s., emporstarren, Cig.; — 2) vor Staunen starr sein, staunen; s. nad čim, etwas anstaunen; — 3) starr blicken; pred sebe s., Glas.; začel je s. tja ob sodnikovem vrtu, Jurč.
8742. strmoglávljati, -am, vb. impf. ad strmoglaviti, nk.
8743. strǫ́čiti se, strǫ̑čim se, vb. impf. Schoten ansetzen: grah se stroči, C., Z.
8744. strojáriti, -ȃrim, vb. impf. mit der Gerberei sich beschäftigen: usnje s., Leder bereiten, Jurč.
8745. strójiti, strǫ́jim, vb. impf. 1) zurechtmachen, herstellen, C.; inwendig mit Brettern auszimmern (im Bergbau), Cig.; hiše s., an Häusern Reparaturen vornehmen, Z., Gor.; = narejati, popravljati: "imate kaj strojiti?" povprašujejo Rezijani, hodeč od hiše do hiše in stroječ kotle, ponve i. dr., Soška dol.- Erj. (Torb.); — s. žito, das Getreide reitern, C.; — Vorbereitungen treffen, Jan.; — 2) gerben; kože, usnje s.: s čreslom strojen, lohgar, Cig.; strojen na jerh (irh), weißgar, Cig., Jan.; s. kože s tolščami (sämisch gerben), Vrt.; — beizen ( chem.), Cig., Jan., Cig. (T.); kresilno gobo v lugu s., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) zuschlagen, peitschen: kmet je z bičem strojil konjsko kožo, Jurč.
8746. stromíti, * -ím, vb. impf. emporrichten, Cig.; kako je ona (veverica) hvost po koncu stromila! Let.
8747. stromljati, -am, vb. impf., Cig., pogl. strumljati.
8748. strpẹ́vati, -am, vb. impf. ad strpeti, Jan.
8749. strugáriti, -ȃrim, vb. impf. das Drechslerhandwerk betreiben, Cig., Jan.
8750. strúgati, -gam, -žem, vb. impf. 1) schaben, Mur., Cig., Jan.; s. kože, dlako s kož, Cig.; — 2) drechseln, Mur., Cig., Jan., nk.; — kopito s., den Huf ausschneiden (wirken), Cig.; — 3) mit der Raspe bearbeiten, raspeln, Guts., V.-Cig.; — 4) hobeln, Guts., Mur., Cig., Jan.; — 5) zirpen, ogr.- C.
8751. strugljáti, -ȃm, vb. impf. sanft schaben, radieren, Cig.
8752. strújati, -am, vb. impf. 1) fließen, C.; — 2) steuern, Jan.; na ono stran jezera strujajmo! Ravn.
8753. strújiti, -im, vb. impf. strömen, h. t.- Cig. (T.).
8754. strúmati, -am, vb. impf. steuern, V.-Cig.; s. ali krmiti, Vod. (Izb. sp.).
8755. strúmljati, -am, vb. impf. steuern, Cig., Notr.; — fantič, ki na malih saneh spredaj sedi, strumlja, Ig (Dol.).
8756. strumníti, -ím, vb. impf. (ein Seil) anziehen, Cig.; — prim. strumen ( adj.).
8757. 1. strúpiti, strȗpim, vb. impf. vergiften, Jurč.
8758. strúžiti, -im, vb. impf. = strugati, schaben, Mur.; — drechseln, Jan., Rib.- Mik.; — hobeln, GBrda- Erj. (Torb.); ( fig.) lužil in stružil ga je, Erj. (Izb. sp.).
8759. stŕžati, -ím, vb. impf. = stržeti, strčati, ragen, C.
8760. stržetáti, -ȃm, vb. impf. ragen, Pot.- Cig., C.
8761. stržẹ́ti, -ím, vb. impf. = strčati, ragen, Mur., Pot.- Cig.
8762. studeníti, -ím, vb. impf. = izvirati, Vod. (Izb. sp.).
8763. stúditi, -im, vb. impf. 1) verabscheuen, Mur., Mik.; s. kake jedi, Ravn.; on vse studi, kar je nesvetega, Ravn.; redovniško obleko s., Cv.; — 2) studi se mi kaj, mich ekelt eine Sache an: jed, greh se mi studi; (studí se, Štrek.); — 3) s. se, sich ärgern, sich grämen, Zilj.- Jarn. (Rok.).
8764. stúkati, -am, vb. impf. den Ochsen rücklings gehen heißen, Rib.- M.; — prim. štukati.
8765. stvárjati, -am, vb. impf. = ustvarjati, erschaffen, hervorbringen, Mur., Cig., Jan., nk.
8766. sublimováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) prehlapovati (-piti), sublimieren, Cig. (T.).
8767. suflīrati, -am, vb. impf. ( pf.) (po)šepetati, soufflieren, Cig., Jan., nk.
8768. suhlẹ́ti, -ím, vb. impf., pogl. sehleti, Jan.
8769. suhtẹ́ti, -ím, vb. impf. mager, schwach, kraftlos werden, Savinska dol.- C.
8770. súkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) drehen; s. niti, zwirnen, Cig.; sukan, gezwirnt, DZ.; sukana svila, die Zwirnseide, Cig.; s. si brke, sich den Schnurbart drehen; sukano črevo, der Krummdarm ( zool.), Cig. (T.); s. se, sich drehen; s. se v krog; dekle se urno suče pri plesu; s. na kaj, aufdrehen, Cig.; na cevko s., aufspulen, Cig.; — s. meč, den Säbel schwingen; — herumtreiben, herumtummeln, Cig., Jan.; s. se, sich herumtummeln; kaj se sučeš vedno okoli mene? urno s. se po hiši, sich flink im Hause herum bewegen; — drillen, quälen, vexieren, Cig.; — 2) hin und her fahren: bliski sukajo po nebu, Vrt.
8771. sukljáti, -ȃm, vb. impf. 1) kleinweise drehen, Z.; — 2) sich winden, züngeln: plamen mu suklja iz gobca, LjZv.; iz razvalin dim in ogenj suklja, LjZv.; = s. se, Z.
8772. suknáriti, -ȃrim, vb. impf. das Tuchmacherhandwerk oder den Tuchhandel betreiben, Cig., Jan.
8773. sȗličati se, -am se, vb. impf. mit der Lanze kämpfen: Res 'mate vel'ko gospostvo, Pa ne junaka med sebo, Kir suličal bi se z meno, Npes.- Vod. (Pes.).
8774. súliti, -im, vb. impf. 1) = sipati, C.; — 2) s. se, qualmen: krop, hiša se suli, Hal.- C.; — ( prim. suti?).
8775. sȗlkati, -am, vb. impf. stechen, C.
8776. sumíčiti, -ı̑čim, vb. impf. = sumničiti, Dol.
8777. súmiti, -im, vb. impf. argwöhnen; s. koga ali na koga, jemanden im Verdachte haben; — jaz bi si sumil, ich möchte vermuthen, Dol.- Svet. (Rok.); — pogl. sumneti.
8778. sumljáti se, -ȃm se, vb. impf. 1) im Verdachte haben: s. se na koga, C.; — 2) sich hüten, sich inacht nehmen: sumljaj se hudega dela, (som-) Hal.- C.
8779. súmnẹti, -im, vb. impf. 1) argwöhnen, (sumniti) Guts., Cig.; o zvestobi s., Vrt.; na koga s., jemanden im Verdacht haben, auf ihn eifersüchtig sein, C.; sumneč, eifersüchtig, Dalm.; hudo s. (sumniti) nad zvestimi ženami, Vod. (Izb. sp.); — zweifeln, C.; = s. (se), Cig. (T.); jaz se ne sumnim ("somnim") več, da bo mir, Vod. (Nov.); — 2) s. se, ("sumniti se") muthmaßen, Meg., Dict.; vermuthen: kadar se svet bode najmanje sumnel ("sumnil"), Krelj; (tudi: kadar se mu ne bode sumnilo ali zdelo, Krelj); da bi nihče ne menil ali se sumnel ("sumnil"), da so žene kamen odvalile, Krelj; naglo bo črez tebe obpuščenje prišlo, katerega se ne boš sumnela ("sumnila"), Dalm.; — 3) s. se, sich inacht nehmen, vorsichtig sein, C.; vi izraelski možje, sumnite se zavoljo teh ljudi, Trub.
8780. sumníčiti, -ı̑čim, vb. impf. verdächtigen, C., nk.
8781. súmniti, -im, vb. impf. warnen: od takovih nas prorok sumni ali opomina, Krelj; nas nikdar nẹ́ pred božjim srdom sumnil ali, da bi se ga varovali, opominal, Krelj.
8782. sumnjáti, -ȃm, vb. impf. argwöhnen, Zv.; muthmaßen, Cig., Žnid.; — zweifeln, C., Cig. (T.); — ahnen, Žnid.; — sumnja se mi, es scheint mir, V.-Cig.
8783. súniti, sȗnem, vb. pf. 1) einen Stoß versetzen, stoßen; v rebra, pod rebra koga s., jemandem einen Rippenstoß geben; z nogo koga s., einen Fußstoß geben; od sebe s., wegstoßen; sovražnika raz konja s., den Feind vom Pferde herabstechen, Cig.; — 2) gierig verzehren, C.; ti bi rad le kaj dobrega sunil, Št.- Z.; (v tem pomenu tudi vb. impf., C.).
8784. sunljáti, -ȃm, vb. impf. gierig essen, C.
8785. sȗntati, -am, vb. impf. gierig essen, C.
8786. súsati, -am, vb. impf. s. na koga, jemanden beargwöhnen, Z.; nanj susajo, man hat ihn im Verdacht, BlKr.- Erj. (Torb.).
8787. sušíti, -ím, vb. impf. trocknen ( trans.); perilo, seno s.; veter suši; močvirje s., den Sumpf trocken legen; sušeča olja, trocknende Öle, Cig. (T.); ( pren.) čaše s., die Becher leeren, Cig.; — dörren: sadje s. v peči, v sušilnici; — räuchern, selchen; v dimu s. meso, klobase; — mager machen, auszehren: bolezen ga suši; — s. se, trocknen ( intr.); perilo, seno se hitro suši; cvetlica se suši (welkt ab); drevo se suši (dorrt ab); — s. se, mager werden; — roka se mu suši, seine Hand stirbt ab.
8788. súti, spèm, (sȗjem), vb. impf. 1) schütten (von trockenen Dingen), Jan., Mik., nk.; — 2) in Menge herabfallen: ivje je sulo z dreves, LjZv.; — ljudje so k njemu suli (strömten zu ihm), Cv.
8789. suváti, súvam, sújem, vb. impf. ad suniti; stoßen; z nogami sta se suvala; ( praes. súvljem, vzhŠt.).
8790. suvíkati, -kam, -čem, vb. impf. = suvati, C.
8791. sužnjeváti, -ȗjem, vb. impf. Sclavendienste verrichten, Sclave sein, Jan., SlN., ZgD.
8792. sváčiti se, -im se, vb. impf. sich verschwägern, Cig., Jan.
8793. svájati, -am, vb. impf. ad svaditi; s. se, hadern, Cig.; z nikom se ne svajajmo! Danj. (Posv. p.).
8794. svajeváti, -ȗjem, vb. impf. = svajati, Npes.-Vraz, ogr.- M.
8795. svaljkáti, -ȃm, vb. impf. durch Rollen, Kneten abrunden, Klößchen, Röllchen bilden, Cig., C.; — testo se svaljka, im Teig bilden sich Knöllchen, Gor.
8796. svaríti, -ím, vb. impf. 1) mit Worten ahnden, verweisen, Meg., Mur., Cig., Jan., Trub.; svaril je njih nevero, Krelj; kaštigati ali s., Krelj; tvoja zapoved svari vse hudo, Kast.- Valj. (Rad); on nas za to svari, kar v srcu mislimo, Škrinj.- Valj. (Rad); — s. se s kom = kregati se, Trub., Dalm.; štirideset let sem se svaril z le-to žlahto, Trub.; — 2) mahnen, warnen; kolikokrat smo ga svarili, pa vse je bilo zastonj.
8797. svatováti, -ȗjem, vb. impf. 1) Hochzeit halten, Mur., Cig.; zvečer jo je poročil, Do polnoči svat'val, Preš.; — Hochzeitsgast sein, Cig., M.; — 2) um die Braut werben, Guts., Jarn.; starejšina gre z ženinom svatovat, Pjk. (Črt.).
8798. svẹčáriti, -ȃrim, vb. impf. die Kerzengießerei betreiben, Cig., Jan.
8799. svečeváti, -ȗjem, vb. impf. = posvečevati: s. praznik, Trub.- Let.
8800. svẹdočíti, -ím, vb. impf. Zeugnis ablegen, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), nk.; s. kaj, etwas bezeugen, Cig.; — s. koga, jemanden bekennen, ogr.- C.; tudi: svedǫ́čiti, -ǫ̑čim.

   8.201 8.301 8.401 8.501 8.601 8.701 8.801 8.901 9.001 9.101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani