Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

kr=vb. impf. (8.671-8.770)

  1. steblíti se, -ím se, vb. impf. schossen, stengeln, Jan. (H.); sich bestauden, Z.
  2. stę́gati, -gam, -žem, vb. impf., pogl. iztegati.
  3. stẹ́kati, -tẹ̑kam, -čem, vb. impf. ad 3. steči; 1) anfangen zu laufen, Cig.; — 2) mezelj (= mozolj) mi steka, eine Blatter fährt mir auf, Cig.
  4. stẹ́kati se, -tẹ̑kam, -čem se, vb. impf. ad steči se; ( prim. 2. steči); zusammenlaufen, zusammenströmen, Dict., Cig.; vsi preplašeni so se pred apostolov hišo stekali, Ravn.; ljudstvo se steka, in hrup se glasi, Str.; — zusammenfließen: reke se v morje stekajo. Ravn.- Valj. (Rad); — convergieren, Cig.
  5. stəkláriti, -ȃrim, vb. impf. das Glaserhandwerk betreiben, Cig., Jan.
  6. stəklenẹ́ti, -ím, vb. impf. verglasen: oči mu steklene, die Augen brechen ihm, Cig.
  7. stəkleníti, -ím, vb. impf. glasieren, Cig.
  8. stəklẹ́ti, -ím, vb. impf. glasig werden, verglasen, Cig.
  9. stəklíti, -ím, vb. impf. glasieren, Jan., Cig. (T.).
  10. stenjáti, -ȃm, vb. impf. ächzen, Mik., Z.
  11. stenografováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) stenographieren, nk.
  12. 1. stẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad 1. stepsti; herabschlagen; hruške z drevesa s., jvzhŠt.
  13. 2. stẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad 2. stepsti; 1) zusammenschlagen: jajca s., Eier klopfen, Cig.; presno maslo s., Butter rühren, C.; — 2) s. se, sich begatten (von Fischen), C.; — 3) s. se, = potepati se, C.; ( prim. hs. stepsti se kam, sich verschlagen).
  14. stẹsnjávati, -am, vb. impf. = stesnjevati, Cig.
  15. stẹsnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad stesniti; einengen, Cig.; — stesnjujoč, limitativ, Cig. (T.); stesnjujoča izreka, der Restrictivsatz, Cig. (T.).
  16. stę́zati, -am, vb. impf. ad stegniti; pogl. iztezati.
  17. 1. stíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad 1. stekniti; herabnehmen, Jan.
  18. 2. stíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad 2. stekniti; 1) zusammenstecken; glave stikaje so šepetali, Jurč.; s. se, sich berühren: hiša se stika s sosedovo, Ravn.; aneinander grenzen, Jan.; — s. se, zusammenfallen, zusammentreffen, sich schneiden ( math.), Cig. (T.), Žnid., Cel. (Geom.); — zusammenfügen; hlode s., Baumstämme zusammenfügen, C.; — s. se, zusammen passen, Cig., Jan.; vrata se stikajo, die Thür schließt genau, Cig.; — 2) in Zusammenhang bringen, verketten, Cig.
  19. 1. stı̑rati, -am, vb. impf. ad streti; 1) zermalmen, C.; — 2) = tir delati, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  20. stískati, -am, vb. impf. ad stisniti; 1) zusammendrücken, drücken; roke sta si stiskala, sie drückten sich die Hände; v kot se s., sich in den Winkel drücken; comprimieren, Cig. (T.); pressen; — enger machen, verengen, Cig., Jan.; s. se, enger werden, Cig., Jan.; dolina se začne s., Erj. (Izb. sp.); — stiskati, sich auskeilen ( mont.), Cig.; — 2) knausern, knicken; (kdor je skop, vselej le k sebi stiska, Krelj); — 3) bedrängen; stiska ga, die Noth drückt ihn, Cig.; — praes. redkoma: stíščem: raka stišče tista toga kitinova srajca, Erj. (Izb. sp.).
  21. stiskávati, -am, vb. impf. = stiskati, Mur., ogr.- Valj. (Rad).
  22. stiskováti, -ȗjem, vb. impf. = stiskati.
  23. stláti, stę́ljem, vb. impf. die Streu ausstreuen, streuen.
  24. stogováti, -ȗjem, vb. impf. = stoge delati, Schober machen, Cig.
  25. stójati, stǫ́jam, vb. impf. = stati, Polj.
  26. stǫ̑jčkati, -am, vb. impf. = stati (v otročjem govoru).
  27. stojẹ́vati, -am, vb. impf. zu stehen pflegen, Jan., Zora.
  28. stǫ́kati, stǫ̑kam, -čem, vb. impf. ächzen, stöhnen, jammern.
  29. stolováti, -ȗjem, vb. impf. residieren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — seinen Hauptsitz haben: kraj, kjer stoluje okrajno sodišče, poglavarstvo, der Sitz des Bezirksgerichtes, der Bezirkshauptmannschaft, Levst. (Nauk), DZ.
  30. 1. stǫ́pati, -am, vb. impf. ad stopiti; treten, schreiten; Tritte, Schritte machen; na nogo komu s., jemandem auf die Füße treten; trdo s., hart auftreten; široko s., große Schritte machen; počasi, hitro s.; — marschieren, Jan. (H.); stopaj(te)! vorwärts! marsch! nk., (po rus.); — kri nam stopa v lice, Ravn.- Valj. (Rad); solze mi stopajo v oči, Jan. (H.).
  31. 2. stǫ́pati, -am, vb. impf. mit der Stampfe bearbeiten, stampfen: ječmen, proso s. v stopah, Tolm., BlKr.; walken: platno s., SlN.; ( pos. raševino v stope dajejo, Savinska dol.).
  32. stopícati, -am, vb. impf. mit kleinen, leichten Schritten gehen.
  33. stǫ̑pkati, -am, vb. impf. kleine Schrittchen machen, Mur., Cig., Jan.; leise auftreten, Mik.
  34. stopnjáti, -ȃm, vb. impf. steigern ( gramm.), Cig., Jan.
  35. stopnjeváti, -ȗjem, vb. impf. steigern ( gramm.), Cig., Jan.; ( češ.).
  36. stovariševáti, -ȗjem, vb. impf. ad stovarišiti, Z.; — (stovaruševati se, sich gesellen, ogr.- C.).
  37. strádati, -am, vb. impf. 1) darben; stradaje si kaj prihraniti; šest dni strada, da sedmega razsaja, Z.; strada, da se vanj vidi, da se goli, da se lupi, Met.; — Mangel haben: s. česa, kruha s.; — 2) darben machen, darben lassen, Z., Vrt.; svoj život s, Škrinj.- Valj. (Rad); s. se, sich abhungern, Cig.; — jezika ne bom stradal, ich werde meine Zunge nicht sparen, Z.
  38. strahováti, -ȗjem, vb. impf. in Furcht halten, in guter Zucht haben, im Zaume halten; otroke, vojake s.; meistern: brat ga strahuje, ne more ga s., premočan je, Mur.; misli, da more zvezde s., Cig.; terrorisieren, Jan.; — züchtigen, strafen, Cig., Jan.
  39. stranẹ́ti, -ím, vb. impf. auf eine Seite sich neigen: voz strani, Cig., Lašče- Levst. (M.); sani strane, Mik.; beim Gehen hinken, Gor.- M.; — dokaz strani, der Beweis hinkt, Cig. (T.).
  40. straníčiti, -ı̑čim, vb. impf. čebele straničijo, die Bienen bauen die Waben an den Seitenbrettern an, Cig.
  41. straníti se, -ím se, vb. impf. = na stran se pomikati ali drseti: voz se strani na ledeni cesti, Notr.
  42. straševáti se, -ȗjem se, vb. impf. ad strašniti se; zu erschrecken, zu scheuen pflegen, C.
  43. strášiti, strȃšim, vb. impf. 1) schrecken; otroka nikar ne s.; lenuha dan straši, Npreg.- Jan. (Slovn.); s. se, zu erschrecken pflegen, schreckhaft sein; konj se straši; kdor na perju leži, se straši, Z.; — 2) abschrecken: vreme me straši; s. se, Furcht haben; — ali se ne strašiš vremena? dela se ne strašim; — 3) spuken; v tem gradu straši, hodi strašit; kaj pa tod strašiš (= hodiš kakor strah)? jvzhŠt.
  44. stražáriti, -ȃrim, vb. impf. Wächter sein, Schildwache stehen, Jan.
  45. strážiti, strȃžim, vb. impf. 1) aufpassen: mačka na miško straži, Dol.- Svet. (Rok.); — 2) Wache halten, Cig., Jan., nk.; — s. koga, jemanden bewachen, nk.; — praes. strážim, Cv.
  46. stŕčati, -ím, vb. impf. hervorragen, hervorstechen, Guts., Mur., Cig., Jan., Šol., Mik., Štrek., ogr.- C.; mala puška iz pasa strči, Navr. (Let.); džamijam strče tanke "munare" kvišku, Navr. (Let.); gole krivenčaste veje so pošastno strčale v zimsko noč, Erj. (Izb. sp.); strčeč nos, eine vorspringende Nase, Erj. (Som.); vse strči od zlata, alles starrt von Gold, Goriš.; strotzen: kravi strčijo zizki, kmalu bo povrgla (= storila), jvzhŠt.
  47. strẹ́či, strẹ́žem, vb. impf. 1) aufpassen, lauern; uro na uro naj bi stregla, kdaj boste prišli, Jurč.; s. koga, Cig.; smrt me streže z lokom, Kast. (Rož.); tolovaji popotne ljudi strežejo, Levst. (Zb. sp.); stregli so ga, man hat nach ihm gefahndet, Z.; s. zajca, jelena, Cig.; lovec medveda streže, Ravn.- M.; ljudi streže, da za vino dajo, Dol.; s. na koga, Dict., Cig., C., Trub., Dalm.; na škrjance streč iti, auf den Lerchenstrich ausgehen, Cig.; mačka na miš streže, Polj.; pod mizo na drobtinice s., Krelj; s. na priložnost, Cig.; s. na izkušnjave, Krelj; — 2) aufzufangen suchen, auffangen: žogo s., Cig.; spuščajo po vodi vence, ki jih strežejo mladeniči, Navr. (Let.); vodo s., Wasser auffangen, Cig.; — 3) erwarten: gremo očeta streč, Mik.; s. česa, C.; stregel je kraljestva božjega, Krelj; — 4) achthaben, beobachten, bewachen, Jan.; s. koga, C.; s. na koga: z očmi je stregel nanj, Lašče- Levst. (M.); tolpa otročajev je z lačnimi pogledi stregla po mesu, LjZv.; s. na kaj, auf etwas achtgeben, Cig., Jan.; lauschen: s. na besede, C., M.; — 5) trachten: s. komu na život, jemandem nach dem Leben trachten, Dalm.; s. po življenju, Cig., Jan., Ravn.- Mik.; s. po čem, nach etwas trachten, Cig.; — 6) bedienen: pri mizi s.; pri maši s., ministrieren; = k maši s., C., Jsvkr., LjZv.; — Handlangerdienste leisten, Cig.; s. koga: krovca s., M.; zidarja s., C.; s. komu: zidarjem s., Cig.; v roke komu s., jemandem hilfreiche Hand leisten, Cig.; — aufwarten, bedienen: s. komu, Mur., Cig., Jan.; bolniku s., den Kranken pflegen; kakor se mi streže, tako mi kosa reže, Npreg.- Jan. (Slovn.); s. si s kako rečjo, sich einer Sache bedienen, Cig.; s. si, sich gütlich thun, Jan.; dobro si s., Meg.; — nachgehen, fröhnen: s. mesu, poželenju, veselju; svoji volji s., dem Hange nachgehen, Jan.; trebuhu s., Rog.- Valj. (Rad); — s. čemu, einer Sache obliegen, Guts., Jan.; službi s., den Dienst verrichten, Kast. (N. c.); na Francoskem strežejo vinogradom (wird viel auf Wein gebaut), Cig.; richtig behandeln: anti veš, kako se taki reči streže, Levst. (Zb. sp.); — 7) frommen, wohlbekommen, Jan.; to mu dobro streže, Mur., Cig.; — günstig sein: sreča mi streže, Danj. (Posv. p.); — tebi dobro streže, du bist gut daran, Cig.; vinogradom letos streže, die Verhältnisse sind heuer für die Weingärten günstig, C.; — 8) s. se, zusammenpassen, Cig.; zusammenstimmen (von Musikinstrumenten), Cig.; njih želje se strežejo, sie begegnen sich in ihren Wünschen, Cig.
  48. strẹháriti, -ȃrim, vb. impf. Dachdecker sein, Polj.
  49. strẹ́ljati, -am, vb. impf. ad streliti, ustreliti; schießen; zajce s.; iti divjih petelinov streljat; v tarčo s.; s. se, Kugeln wechseln; s. na koga, auf jemanden schießen; pečine s., Felsen ( z. B. mit Pulver) sprengen; z očmi s., feurige o. zornige Blicke werfen, Cig., Levst. (Zb. sp.); solnce svoje trake strelja (wirft ihre Strahlen), ogr.- Valj. (Rad); ogenj strelja, das Feuer strahlt, C.; — ( fig.) zielen (= etwas bezwecken), C.
  50. strẹljȃvkati, -am, vb. impf. plänkeln, Cig.; s. se, scharmützeln: za prvega so se streljavkali Francozje in naši, Jurč.
  51. strẹ́mati, -mam, -mljem, vb. impf. zaudern, vzhŠt., ogr.- C.; — s. se, ohne Beschäftigung herumlungern, C.; — prim. strmeti (?).
  52. strengetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klirren, rasseln, Z.
  53. 2. strẹ́pati, -trẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad 1. strepati; 1) ausschwingen: perilo, prejo s., Z., Gor.; — 2) mit den Füßen schlendernd gehen, C.
  54. strę́sati, -am, vb. impf. ad stresti; rütteln, schütteln, erschüttern; z glavo s., den Kopf schütteln, Dict., Cig.; s. se, zu erzittern pflegen; — s. komu srce, jemanden heftig afficieren, Cig.
  55. stresováti, -ȗjem, vb. impf. ad stresti; = stresati; s. se = tresti se: vse od groma se stresuje, Mur.
  56. 1. strẹ́ti, strèm, vb. impf. ausbreiten, C.; ( nav. le v sestavi).
  57. strẹ́zati, -am, vb. impf. = streči 8): accompagnieren (in der Musik), Cig.; — s. se = streči se: da se bo služba pravočasno strezala, zum Zwecke des rechtzeitigen Ineinandergreifens des Betriebes, DZ.
  58. 1. stŕgati, stȓgam, -žem, vb. impf. schaben, abschaben; korenje, hren s.; — korenček s., durch Reiben der Zeigefinger Schadenfreude bekunden, Ljub.- Levst. (Rok.); — auf einem Reibeisen reiben; — radieren, Cig., Jan., Cig. (T.); — mit der Raspel bearbeiten, raspeln, V.-Cig.; — auf einem Instrumente kratzen, schlecht fiedeln, Cig.; — schreien wie z. B. die Laubfrösche, Wachtelkönige, C.
  59. strgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. schaben, C.
  60. strgẹ́vati, -am, vb. impf. zu schaben pflegen, Jan., Mik. (V. Gr. IV. 307.).
  61. strgljáti, -ȃm, vb. impf. kleinweise schaben: miš strglja, C.; lesene žlice s., Löffel drechseln, C.
  62. stríči, strížem, vb. impf. scheren; lase komu s.; ovco s.; — z očmi se s., kokettieren, Erj. (Izb. sp.); — konj z ušesi striže (spielt mit den Ohren, spitzt die Ohren), Z., Vrt., Let., Dol., Savinska dol.; — trsje se striže, kadar po cvetju odpada grozdje, Št.- C.; — betrügen, Volk.- M.
  63. strigljáti, -ȃm, vb. impf. 1) kleinweise scheren: drevesa s., die Bäume beschneiden, Z.; — 2) s. se, grozdje se striglja (= se striže), die Weinbeeren fallen nach der Blüte ab, Notr.- Z.
  64. 1. strínjati, -am, vb. impf. ad strniti; 1) zusammenfügen, vereinigen, zusammenkommen lassen, Mur., Cig., Jan., nk.; v sebi s., in sich vereinigen, Cig.; — 2) s. se, sich zusammenrotten, sich vereinigen, Mur., Cig., Poh.- C.; vreli so ljudje in strinjali ("strinali") se od vseh strani, Ravn.; veliko vzrokov se strinja, viele Ursachen treffen zusammen, Levst. (Pril.); — 3) zusammenhalten: s. se s kom, C.; — zusammenpassen, übereinstimmen, Cig., Jan., nk.; to se ne strinja, das klappt nicht, Cig.; kamen in srce: kako se to strinja! LjZv.
  65. 2. strínjati se, -am se, vb. impf. ad strniti se, gerinnen, Mariborska ok.- C.
  66. strinketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. knisternd rauschen: papir strinkeče, Poh.
  67. stŕjati, -am, vb. impf. ad strditi; verhärten, Cig.; — s. se, gerinnen, Cig.
  68. strjeváti, -ȗjem, vb. impf. = strjati, hart machen, verhärten, Cig., Jan.; — s. se, hart werden, gerinnen, Cig., Jan.
  69. strkávati, -am, vb. impf. ad 1. strkati: skrbno so metali in strkavali krajcarje na klobuk in s klobuka, Jurč.
  70. strkətáti, -ətȃm, -áčem, vb. impf. glitzern: ivje strkače, Levst. (Zb. sp.).
  71. strmẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) emporragen, Cig., Jan., C.; kvišku s., emporstarren, Cig.; — 2) vor Staunen starr sein, staunen; s. nad čim, etwas anstaunen; — 3) starr blicken; pred sebe s., Glas.; začel je s. tja ob sodnikovem vrtu, Jurč.
  72. strmoglávljati, -am, vb. impf. ad strmoglaviti, nk.
  73. strǫ́čiti se, strǫ̑čim se, vb. impf. Schoten ansetzen: grah se stroči, C., Z.
  74. strojáriti, -ȃrim, vb. impf. mit der Gerberei sich beschäftigen: usnje s., Leder bereiten, Jurč.
  75. strójiti, strǫ́jim, vb. impf. 1) zurechtmachen, herstellen, C.; inwendig mit Brettern auszimmern (im Bergbau), Cig.; hiše s., an Häusern Reparaturen vornehmen, Z., Gor.; = narejati, popravljati: "imate kaj strojiti?" povprašujejo Rezijani, hodeč od hiše do hiše in stroječ kotle, ponve i. dr., Soška dol.- Erj. (Torb.); — s. žito, das Getreide reitern, C.; — Vorbereitungen treffen, Jan.; — 2) gerben; kože, usnje s.: s čreslom strojen, lohgar, Cig.; strojen na jerh (irh), weißgar, Cig., Jan.; s. kože s tolščami (sämisch gerben), Vrt.; — beizen ( chem.), Cig., Jan., Cig. (T.); kresilno gobo v lugu s., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) zuschlagen, peitschen: kmet je z bičem strojil konjsko kožo, Jurč.
  76. stromíti, * -ím, vb. impf. emporrichten, Cig.; kako je ona (veverica) hvost po koncu stromila! Let.
  77. stromljati, -am, vb. impf., Cig., pogl. strumljati.
  78. strpẹ́vati, -am, vb. impf. ad strpeti, Jan.
  79. strugáriti, -ȃrim, vb. impf. das Drechslerhandwerk betreiben, Cig., Jan.
  80. strúgati, -gam, -žem, vb. impf. 1) schaben, Mur., Cig., Jan.; s. kože, dlako s kož, Cig.; — 2) drechseln, Mur., Cig., Jan., nk.; — kopito s., den Huf ausschneiden (wirken), Cig.; — 3) mit der Raspe bearbeiten, raspeln, Guts., V.-Cig.; — 4) hobeln, Guts., Mur., Cig., Jan.; — 5) zirpen, ogr.- C.
  81. strugljáti, -ȃm, vb. impf. sanft schaben, radieren, Cig.
  82. strújati, -am, vb. impf. 1) fließen, C.; — 2) steuern, Jan.; na ono stran jezera strujajmo! Ravn.
  83. strújiti, -im, vb. impf. strömen, h. t.- Cig. (T.).
  84. strúmati, -am, vb. impf. steuern, V.-Cig.; s. ali krmiti, Vod. (Izb. sp.).
  85. strúmljati, -am, vb. impf. steuern, Cig., Notr.; — fantič, ki na malih saneh spredaj sedi, strumlja, Ig (Dol.).
  86. strumníti, -ím, vb. impf. (ein Seil) anziehen, Cig.; — prim. strumen ( adj.).
  87. 1. strúpiti, strȗpim, vb. impf. vergiften, Jurč.
  88. strúžiti, -im, vb. impf. = strugati, schaben, Mur.; — drechseln, Jan., Rib.- Mik.; — hobeln, GBrda- Erj. (Torb.); ( fig.) lužil in stružil ga je, Erj. (Izb. sp.).
  89. stŕžati, -ím, vb. impf. = stržeti, strčati, ragen, C.
  90. stržetáti, -ȃm, vb. impf. ragen, Pot.- Cig., C.
  91. stržẹ́ti, -ím, vb. impf. = strčati, ragen, Mur., Pot.- Cig.
  92. studeníti, -ím, vb. impf. = izvirati, Vod. (Izb. sp.).
  93. stúditi, -im, vb. impf. 1) verabscheuen, Mur., Mik.; s. kake jedi, Ravn.; on vse studi, kar je nesvetega, Ravn.; redovniško obleko s., Cv.; — 2) studi se mi kaj, mich ekelt eine Sache an: jed, greh se mi studi; (studí se, Štrek.); — 3) s. se, sich ärgern, sich grämen, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  94. stúkati, -am, vb. impf. den Ochsen rücklings gehen heißen, Rib.- M.; — prim. štukati.
  95. stvárjati, -am, vb. impf. = ustvarjati, erschaffen, hervorbringen, Mur., Cig., Jan., nk.
  96. sublimováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) prehlapovati (-piti), sublimieren, Cig. (T.).
  97. suflīrati, -am, vb. impf. ( pf.) (po)šepetati, soufflieren, Cig., Jan., nk.
  98. suhlẹ́ti, -ím, vb. impf., pogl. sehleti, Jan.
  99. suhtẹ́ti, -ím, vb. impf. mager, schwach, kraftlos werden, Savinska dol.- C.
  100. súkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) drehen; s. niti, zwirnen, Cig.; sukan, gezwirnt, DZ.; sukana svila, die Zwirnseide, Cig.; s. si brke, sich den Schnurbart drehen; sukano črevo, der Krummdarm ( zool.), Cig. (T.); s. se, sich drehen; s. se v krog; dekle se urno suče pri plesu; s. na kaj, aufdrehen, Cig.; na cevko s., aufspulen, Cig.; — s. meč, den Säbel schwingen; — herumtreiben, herumtummeln, Cig., Jan.; s. se, sich herumtummeln; kaj se sučeš vedno okoli mene? urno s. se po hiši, sich flink im Hause herum bewegen; — drillen, quälen, vexieren, Cig.; — 2) hin und her fahren: bliski sukajo po nebu, Vrt.

   8.171 8.271 8.371 8.471 8.571 8.671 8.771 8.871 8.971 9.071  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA