kr=vb. impf. (8.601-8.700)

8601. spristáti se, sprístojim se, vb. impf. = pristati, sich ziemen, C.
8602. sprístovati se, -ujem se, vb. impf. = pristati, passen: spristuje se mu, kakor prasici sedlo, M.
8603. sproževáti, -ȗjem, vb. impf. ad sprožiti.
8604. spuhováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad spuhniti se, Z.
8605. spúščati, -am, vb. impf. ad spustiti; 1) hinablassen, les v jamo (rudnik) s., Cig.; mrliče v jamo s.; — fällen ( math.), Cig. (T.); — s. se, hinunterfahren, sinken; s. se v rudnik; noč se spušča na zemljo, Cig.; — senken: roki dvigati in s., Telov.; — 2) loslassen, freien Lauf lassen; kragulja za pticami s., Rog.- Valj. (Rad); žrebce s., beschälen, DZ., Levst. (Nauk); solnce žarke od sebe spušča, Rog.- Valj. (Rad); korenje s., wurzeln, Guts.; — s. se v kaj, sich in etwas einlassen; — prim. spustiti.
8606. sráčiti se, -im se, vb. impf. die Zunge wetzen: neukretno se obrezata in sračita, Levst. (Zb. sp.).
8607. sramežljeváti se, -ȗjem se, vb. impf. = sramovati se, ogr.- Mik.
8608. sramotíti, -ím, vb. impf. Schande, Schimpf jemandem verursachen, ihn entehren, bloßstellen; svoj stan s., hudobni sam sebe sramoti, Dalm.- Valj. (Rad); otrok, kateri je svoji volji prepuščen, svojo mater sramoti, Škrinj.- Valj. (Rad); — beschimpfen, schmähen, Mur., Cig., Jan., nk.
8609. sramováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich schämen; mlade žene se ne sramujejo psalme peti, Trav.- Valj. (Rad); s. se česa; s. se pred kom.
8610. sráti, sę́rjem, vb. impf. sich der Excremente entledigen.
8611. sŕbati, -bam, -bljem, vb. impf. = srebati, Mik.
8612. srbẹ́ti, -ím, vb. impf. jucken; noga, prst me srbi; srbi me v prst, Mik.; srbi me v nosu, po nogah; — srbi ga = der Buckel juckt ihn, Cig.; — kaj te to srbi? was kümmert dich dies?
8613. srborítiti, -ı̑tim, vb. impf. muthwillig, ausgelassen sein, C.
8614. srbotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = srebati, Mik.
8615. sŕčiti, sȓčim, vb. impf. Muth machen, ermuthigen: s. koga, Cig., C.
8616. sȓčkati, -am, vb. impf. abherzen, Cig.; liebkosen, Z.
8617. srdíti, -ím, vb. impf. zornig machen, Cig., Jan., M.; dušo topi, Boga srdi in pekel kuri, Kast.; s. se, zornig sein, zürnen; Bog se ne srdi z mano, Dalm.; eni se srde in jeze ne samo z ljudmi, ampak tudi sami s sabo, Kast.; s. se na koga, Jan. (H.); ( germ.) s. se črez koga, Kast., Škrb.- Valj. (Rad).
8618. srẹ́bati, -bam, -bljem, vb. impf. schlürfen.
8619. srẹ̑bkati, -am, vb. impf. nippen, Cig.
8620. srebríti, -ím, vb. impf. versilbern, Cig., Krelj- M., Burg. (Rok.); Vam bom mreže zlatil, Količe pa srebril, Npes.-K.
8621. srebrnẹ́ti, -ím, vb. impf. silberweiß werden: srebrnijo lasje, Zora.
8622. srebrníti, -ím, vb. impf. = srebriti, Dict.
8623. srẹbúntati, -am, vb. impf. schlürfen, nippen, C.
8624. srẹbútati, -am, vb. impf. stark schlürfen, Gor.- M., Mik., Zora- C., Savinska dol.- C.
8625. srečávati, -am, vb. impf. = srečevati; begegnen; Mladenke me srečavajo, Npes.-K.
8626. srečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad srečati.
8627. srę̑čkati, -am, vb. impf. Lose ziehen, losen, Cig., Jan., nk.
8628. srẹdbováti, -ȗjem, vb. impf. Vermittler sein, C.
8629. srẹ́diti, -im, vb. impf. 1) concentrieren, Cig. (T.); — 2) vermitteln, Meg.
8630. srẹdnikováti, -ȗjem, vb. impf. das Vermittleramt ausüben, C.
8631. srẹpotíti se, -ím se, vb. impf. = jeziti se, KrGora.
8632. sretávati, -am, vb. impf. = srečavati, Npes.-Vraz.
8633. srẹ́žiti se, -im se, vb. impf. = v srež se izpremenjati, harschen, Cig.; — reka se sreži = srež gre po reki, C.
8634. sŕhati, -am, vb. impf. = sršati, C., Z.
8635. sŕkati, sȓkam, -čem, vb. impf. schlürfen: rad ga srka, er trinkt gern; — saugen ( phys.), Cig. (T.); — svetlobo s., das Licht absorbieren, Žnid.; ( pogl. piti).
8636. srketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. kleinweise schlürfen, sürfeln, Mur., C., Z.; od mraza s., C.
8637. srkljáti, -ȃm, vb. impf. kleinweise schlürfen, sürfeln, nippen, Cig., Jan.; — kleinweise einsaugen, C.
8638. srpẹ́ti, -ím, vb. impf. scharf rauschen ( z. B. von dürrem Grase), Cig., M., C.; — iz megle srpi = prši, C.; — panj je srpeč = čebele so nemirne, jezne, Svet. (Rok.); — prim. srp, srep.
8639. srpíti se, -ím se, vb. impf. die Haare sträuben: mačka se srpi, Z.
8640. sŕsati, -am, vb. impf. = jezno govoriti, BlKr.; s. na koga, jemanden anschnauben, barsch anfahren, Rihenberk- Erj. (Torb.).
8641. sŕšati, -ím, vb. impf. die Haare sträuben, struppig sein, Rib.- Mik., C.; — s. na koga, jemandem zürnen, M.; = s. nad koga, Ravn.- Cig.; — = zbadati, DSv.
8642. sršẹ́ti, -ím, vb. impf. = sršati, Cig., Jan., Rib.; obrvi so mu sršele, ko dve metli, Levst. (Zb. sp.).
8643. sŕšiti se, -im se, vb. impf. die Haare o. Federn sträuben, sich borsten, Cig., Mik.
8644. sršúriti se, -ȗrim se, vb. impf. = sršiti se, Z.
8645. srtẹ́ti, -ím, vb. impf. sich sträuben: dlaka srti, vzhŠt.- C.; — scharf, rauh sein: predivo srti, C., Z.; — srteč, struppig, C.; rauh, spießig, Cig.
8646. srtíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. 1) sich sträuben: Srtini se greben njegov (zmajev) DSv.; — 2) = zbadljivo odgovarjati: kaj se srtiniš? Lašče- Erj. (Torb.).
8647. sŕtiti se, -im se, vb. impf. die Haare o. Federn sträuben, Hal., C.; puran se srti (kadar je jezen), Dol.- Mik.; — sich über etwas empören, C.
8648. 2. stȃjati, -am, vb. impf. 1) zu stehen pflegen: Paša je na pragu stajal, Npes.-K.; — 2) = stopati, postavljati se: ptič mi je na roko stajal, na gredico pa ni mogel stopiti, Dol.
8649. stȃkati, * -am, vb. impf. ad stočiti.
8650. stanjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad stanjiti, Z., Bes.
8651. stanováti, -ȗjem, vb. impf. 1) die Wohnung, das Quartier haben, wohnen; sam, z drugimi s.; — hausen, Cig.; Od prvega tukaj Stanuje moj rod, Vod. (Pes.); — 2) beherbergen: s. koga, C., Npes.-Vraz.
8652. stanovíti, -ím, vb. impf. festsetzen, statuieren, Cig. (T.); tehnični izrazi se stanove ob enem z vednostmi, Levst. (Zb. sp.); — stsl.
8653. stápati, -pam, -pljem, vb. impf., ogr.- Let., Mik.; pogl. stopati.
8654. stȃpljati, -am, vb. impf. ad 2. stopiti; 1) zusammenschmelzen, verschmelzen, Cig., Cig. (T.); — 2) schmelzen, abschmelzen, Mur., Cig., Jan.
8655. stapljeváti, -ȗjem, vb. impf. = stapljati, Met.
8656. stȃrati, -am, vb. impf. 1) alt machen, Cig.; skrbi ga starajo, Mur.; — s. se, altern; — 2) abplagen, Cig.; kümmern, C.; s. se, sich kümmern, M.; ne starajte se! vzhŠt.- Valj. (Vest.); s. se za koga, kajk.- Valj. (Rad); — 3) hinhalten: uže tri leta me stara s plačilom, Lašče- Levst. (Rok.).
8657. starẹjševáti, -ȗjem, vb. impf. Vorsteher (starejšina) sein, C.
8658. starẹjšíniti, -ı̑nim, vb. impf. = za starejšino biti, Cig., Let.
8659. starẹjšinováti, -ȗjem, vb. impf. = za starejšino biti, C.
8660. starẹ́ti, -ím, vb. impf. altern, Jan.
8661. staríčiti, -ı̑čim, vb. impf. altern, Jan.
8662. staríhati, -am, vb. impf. älteln, C.
8663. staríkati se, -am, vb. impf. älteln, Cig.
8664. starináriti, -ȃrim, vb. impf. Trödler sein, trödeln, Cig., Jan.
8665. staríti, -ím, vb. impf. s. koga, jemandem Sorgen machen, C.; — prim. starati 2).
8666. státi, stojím, vb. impf. stehen; trdno s., festen Fuß gefasst haben; s. kakor panj (štor, steber, zid), wie eingewurzelt dastehen; stoječ, aufrecht stehend: stoječa latinica, Antiqua ( typ.), Cig. (T.); stoječa cev, das Steigrohr, Cig. (T.); stoj (stojta, -te)! halt! bleib(t) stehen! tudi: halt(et) inne! — stoječa cena, fixer Preis, Cig.; — stoječe imetje = nepremičnine, Dol.; kar stoji in živi = fundus instructus, vzhŠt.; — mesto, trg, vas stoji (ist gelegen); — stoječ, ansässig, Svet. (Rok.); — bestehen: kar svet stoji = von jeher; — vrata stoje odprta, die Thür steht offen; solnce stoji črez poldne, Jurč.; ladja na sidru (mačku) stoji (liegt vor Anker), Cig.; stoji ti na volji, es steht zu deiner Verfügung, Cig. (T.); — dobro, lepo mu stoji, es passt, steht ihm gut; — s. na čem, auf etwas beruhen, Cig. (T.); moje upanje na tebi stoji, Trub.; s. v čem, in etwas bestehen, ogr.- C.; v čem stoji Kristusovo kraljevstvo? Krelj; podložnost v tem stoji, da ste možem pokorne, Jap. (Prid.); s. iz česa, aus etwas bestehen: človek stoji iz duše in tela, ogr.- C.; — gelegen sein: veliko na tem stoji, Vrtov. (Zb. sp.); na tem nič ("ništar") ne stoji, Krelj; meni stoji do česa, es liegt mir daran, Cig. (T.); — abhängen: s. do česa (von etwas), Levst. (Cest.), DZ.; = s. o čem, C.; — drago s., theuer zu stehen kommen, Trub.; nič več te ne stoji, temveč da eno uro pridigo poslušaš, Trub. (Post.); zlahka te stoji, upanje imeti, Kast.- Valj. (Rad); nekaterega težko stoji, manchem kommt es schwer an, Levst. (Nauk); to jih strašno težko stoji, Erj. (Izb. sp.).
8667. stȃvčati, -am, vb. impf. = bolj šepasto hoditi, BlKr.- Let.
8668. stáviti, stȃvim, vb. impf. 1) stellen, setzen: v skupine s., gruppieren, Cig. (T.); po koncu s., aufstellen; konj dobro noge stavi; mejnike s., die Grundsteine einsetzen; žive hraste s., Burzelbäume schlagen, Cig.; (črke) s., Lettern setzen; — besede s., kakor treba, so sprechen, wie es sich gehört, Levst. (Zb. sp.); einen Bau aufführen, bauen; hišo s.; zlate gradove si s. v oblake, Luftschlösser bauen, Preš.; peč s., den Ofen aufstellen, Z.; ansetzen: s. kupice, rogove, rožiče, Schröpfköpfe setzen, Cig., Navr. (Let.); s. pijavke, Blutegel ansetzen; koze (vimenice, Cig.) s., die Schutzpocken einimpfen, impfen; — im Spiel einsetzen, setzen; na karto s., s. v loterijo; — wetten; s. s kom, mit jemandem eine Wette eingehen; na kaj s., auf etwas wetten, Cig.; glavo stavim, da —; kaj staviš, da ne bo tako? (v tem pomenu tudi pf.); — toliko sem stavil na njo, ich habe so viel auf sie gehalten, Jurč.; (in ein Amt) einsetzen, Cig.; župana, črednika s., Z.; — pred oči s., vorstellen, Jan.; na svetlo s., hervorheben, Cig. (T.); — na smeh s., lächerlich machen, nk.; na sum s., verdächtigen, Jan.; pod nič s., herabwürdigen, Cig. (T.); s. kaj nad kaj, etwas einer Sache vorziehen, Cig., Jan., nk.; ovire, zadržke s., Hindernisse bereiten, Cig.; — 2) zum Stehen bringen, aufhalten, zurückhalten: s. žalost, C.; s. koga = muditi, C.; s. se = muditi se, C.; s. se v krčmi, C.; — s. se, sich widersetzen, sich weigern, Cig.; bes. sich weigern etwas zu gestehen, Polj.; — vino se mi stavi (widersteht mir), C.
8669. stȃvkati, -am, vb. impf. in Mandeln stellen, Cig., = snopje na njivi v stave (stavke) devati, C.; Za srpom snopje stavka se, Npes.-K.
8670. stebláti, -ȃm, vb. impf. = v stebla iti, Stengel ansetzen, Jan., Kol.; — Zweige treiben: drevo je steblalo, Glas.
8671. steblíti se, -ím se, vb. impf. schossen, stengeln, Jan. (H.); sich bestauden, Z.
8672. stę́gati, -gam, -žem, vb. impf., pogl. iztegati.
8673. stẹ́kati, -tẹ̑kam, -čem, vb. impf. ad 3. steči; 1) anfangen zu laufen, Cig.; — 2) mezelj (= mozolj) mi steka, eine Blatter fährt mir auf, Cig.
8674. stẹ́kati se, -tẹ̑kam, -čem se, vb. impf. ad steči se; ( prim. 2. steči); zusammenlaufen, zusammenströmen, Dict., Cig.; vsi preplašeni so se pred apostolov hišo stekali, Ravn.; ljudstvo se steka, in hrup se glasi, Str.; — zusammenfließen: reke se v morje stekajo. Ravn.- Valj. (Rad); — convergieren, Cig.
8675. stəkláriti, -ȃrim, vb. impf. das Glaserhandwerk betreiben, Cig., Jan.
8676. stəklenẹ́ti, -ím, vb. impf. verglasen: oči mu steklene, die Augen brechen ihm, Cig.
8677. stəkleníti, -ím, vb. impf. glasieren, Cig.
8678. stəklẹ́ti, -ím, vb. impf. glasig werden, verglasen, Cig.
8679. stəklíti, -ím, vb. impf. glasieren, Jan., Cig. (T.).
8680. stenjáti, -ȃm, vb. impf. ächzen, Mik., Z.
8681. stenografováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) stenographieren, nk.
8682. 1. stẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad 1. stepsti; herabschlagen; hruške z drevesa s., jvzhŠt.
8683. 2. stẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad 2. stepsti; 1) zusammenschlagen: jajca s., Eier klopfen, Cig.; presno maslo s., Butter rühren, C.; — 2) s. se, sich begatten (von Fischen), C.; — 3) s. se, = potepati se, C.; ( prim. hs. stepsti se kam, sich verschlagen).
8684. stẹsnjávati, -am, vb. impf. = stesnjevati, Cig.
8685. stẹsnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad stesniti; einengen, Cig.; — stesnjujoč, limitativ, Cig. (T.); stesnjujoča izreka, der Restrictivsatz, Cig. (T.).
8686. stę́zati, -am, vb. impf. ad stegniti; pogl. iztezati.
8687. 1. stíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad 1. stekniti; herabnehmen, Jan.
8688. 2. stíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad 2. stekniti; 1) zusammenstecken; glave stikaje so šepetali, Jurč.; s. se, sich berühren: hiša se stika s sosedovo, Ravn.; aneinander grenzen, Jan.; — s. se, zusammenfallen, zusammentreffen, sich schneiden ( math.), Cig. (T.), Žnid., Cel. (Geom.); — zusammenfügen; hlode s., Baumstämme zusammenfügen, C.; — s. se, zusammen passen, Cig., Jan.; vrata se stikajo, die Thür schließt genau, Cig.; — 2) in Zusammenhang bringen, verketten, Cig.
8689. 1. stı̑rati, -am, vb. impf. ad streti; 1) zermalmen, C.; — 2) = tir delati, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
8690. stískati, -am, vb. impf. ad stisniti; 1) zusammendrücken, drücken; roke sta si stiskala, sie drückten sich die Hände; v kot se s., sich in den Winkel drücken; comprimieren, Cig. (T.); pressen; — enger machen, verengen, Cig., Jan.; s. se, enger werden, Cig., Jan.; dolina se začne s., Erj. (Izb. sp.); — stiskati, sich auskeilen ( mont.), Cig.; — 2) knausern, knicken; (kdor je skop, vselej le k sebi stiska, Krelj); — 3) bedrängen; stiska ga, die Noth drückt ihn, Cig.; — praes. redkoma: stíščem: raka stišče tista toga kitinova srajca, Erj. (Izb. sp.).
8691. stiskávati, -am, vb. impf. = stiskati, Mur., ogr.- Valj. (Rad).
8692. stiskováti, -ȗjem, vb. impf. = stiskati.
8693. stláti, stę́ljem, vb. impf. die Streu ausstreuen, streuen.
8694. stogováti, -ȗjem, vb. impf. = stoge delati, Schober machen, Cig.
8695. stójati, stǫ́jam, vb. impf. = stati, Polj.
8696. stǫ̑jčkati, -am, vb. impf. = stati (v otročjem govoru).
8697. stojẹ́vati, -am, vb. impf. zu stehen pflegen, Jan., Zora.
8698. stǫ́kati, stǫ̑kam, -čem, vb. impf. ächzen, stöhnen, jammern.
8699. stolováti, -ȗjem, vb. impf. residieren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — seinen Hauptsitz haben: kraj, kjer stoluje okrajno sodišče, poglavarstvo, der Sitz des Bezirksgerichtes, der Bezirkshauptmannschaft, Levst. (Nauk), DZ.
8700. 1. stǫ́pati, -am, vb. impf. ad stopiti; treten, schreiten; Tritte, Schritte machen; na nogo komu s., jemandem auf die Füße treten; trdo s., hart auftreten; široko s., große Schritte machen; počasi, hitro s.; — marschieren, Jan. (H.); stopaj(te)! vorwärts! marsch! nk., (po rus.); — kri nam stopa v lice, Ravn.- Valj. (Rad); solze mi stopajo v oči, Jan. (H.).

   8.101 8.201 8.301 8.401 8.501 8.601 8.701 8.801 8.901 9.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani